Jedro

V 34. členu ZNP je določeno, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon ne določa drugače. Načelo ZNP, da v nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, v primerih, ki jih ZNP izrecno določa (52. člen, 60. člen, 6. odstavek 77. člena, 103. člen ter 2. odstavek 111. člena), ne velja, vendar pa med temi primeri zemljiškoknjižni postopek ni naveden. Zato za zemljiškoknjižni postopek kot vrsto nepravdnega postopka velja načelna določba ZNP o nedovoljenosti revizije kot izrednega pravnega sredstva. Pri tem revizijsko sodišče še dodaja, da je v novem zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK), ki je začel veljati le nekaj dni po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga (veljal pa je že v času odločanja pred sodiščema prve in druge stopnje), določeno, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije (97. člen ZZK).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji Ministrstva za kulturo Republike Slovenije opr. št. . z dne 13. 4. 1995, po uradni dolžnosti odredilo pri nepremičnini vl. št... k. o... vpis : 1.) vknjižbe izbrisa družbene lastnine v upravi S. z. d. L. in 2.) vknjižbe vzpostavitve lastninske pravice v korist in na ime H. D., L., K., roj. 17.2.1889 in umrle dne 20.10.1974. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim pravnomočnim sklepom zavrnilo pritožbo ZZD - S.z.d. L. in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je vložilo ZZD - S.z.d. pravočasno revizijo in v njej uveljavljalo revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišči prve in druge stopnje sta materialno pravo zmotno uporabili zato, ker sta iz zemljiške knjige izbrisali vlagatelja revizije, ki je upravnik nepremičnin. Kljub temu, da se je v zemljiški knjigi vpisala lastninska pravica na že umrlo H. D., bi moral ostati zemljiškoknjižni vpis, da je "vložek v upravi S. z. d.". Dejstvo, da je bil v postopku denacionalizacije postavljen skrbnik, ni v koliziji s statusom upravnika. Sodišči tudi nista upoštevali, da je bil v denacionalizacijskem postopku sprožen upravni spor. Reviziji naj se ugodi, odločitvi sodišč druge in prve stopnje pa tako spremenita, da se razveljavi tisti del izreka sklepov, s katerim je bil izbrisan zemljiškoknjižni vpis "v upravi S. z. d.".

Revizija ni dovoljena.

V obravnavani zadevi se je zemljiškoknjižni postopek začel 4.7.1995, tedaj v času, ko so se kot pravna pravila še uporabljale določbe zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930. Tudi ob uporabi teh pravnih pravil pa je zemljiškoknjižni postopek potekal po določbah nepravdnega postopka. Zato je potrebno odgovor na vprašanje o (ne)dovoljenosti revizije poiskati v določbah zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 - ZNP).

V 34. členu ZNP je določeno, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon ne določa drugače. Načelo ZNP, da v nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, v primerih, ki jih ZNP izrecno določa (52. člen, 60. člen, 6. odstavek 77. člena, 103. člen ter 2. odstavek 111. člena), ne velja, vendar pa med temi primeri zemljiškoknjižni postopek ni naveden. Zato za zemljiškoknjižni postopek kot vrsto nepravdnega postopka velja načelna določba ZNP o nedovoljenosti revizije kot izrednega pravnega sredstva.

Po povedanem se je pokazalo, da revizija ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. in 400. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pri tem revizijsko sodišče še dodaja, da je v novem zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK), ki je začel veljati le nekaj dni po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga (veljal pa je že v času odločanja pred sodiščema prve in druge stopnje), določeno, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije (97. člen ZZK).