Jedro

Ker sta obe pravdni stranki četrti alineji 1. člena Pogodbe pripisovali diametralno nasproten pomen, je bila vsebina navedenega pogodbenega določila med njima sporna. Posledično je materialno zmotno stališče izpodbijane sodbe, oprto na prvi odstavek 82. člena OZ, da ni potrebna uporaba drugih razlagalnih metod, ker je na podlagi jezikovne razlage mogoče ugotoviti zgolj en besedni pomen pravnega pravila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in IV. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje odločilo, 1) da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 167587/2014 z dne 9. 12. 2014 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek 44.646,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 44.085,11 EUR od 8. 11. 2014 dalje in od zneska 561,09 EUR od 5. 12. 2014 dalje.

2) da se navedeni sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavi za znesek 3.265,03 EUR in se postopek v tem delu ustavi.

3) da se navedeni sklep o izvršbi v 1. točki izreka v preostalem delu (glede zakonskih zamudnih obresti) razveljavi in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

4) da je toženka dolžna plačati tožnici pravdne stroške v višini 2.972,25 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila

2. Toženka v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot bistveno navaja, da prve, druge, četrte in šeste alineje 6. člena Pogodbe o štipendiranje (v nadaljevanju Pogodba) ni kršila.

Iz dopisov predstavnika Evropskega univerzitetnega inštituta v ... (v nadaljevanju EUI) in toženkinega mentorja izhaja, da je študijske obveznosti opravila v skladu s pravili EUI. Iz izjave prof. M. izhaja, da je doktorsko nalogo oddala pravočasno. Dopolnitev doktorske naloge v januarju 2013 je bila potrebna iz razlogov zunaj njene sfere. Čeprav je že leta 2012 opravila vse obveznosti, je mentor razpisal zagovor doktorske naloge v septembru 2014 zaradi težav, ki jih je imel pri imenovanju komisije ter pri dogovarjanju z ostalimi člani komisije glede samega datuma zagovora. Do zamude pri zagovoru je prišlo iz razlogov zunaj njene sfere. Ker se sodišče do vprašanja toženkine krivde pri dokončanju študija ni opredelilo, se sodbe ne da preizkusiti. Sodišče bi moralo zaslišati s strani toženke predlagane priče, ki bi izpovedale o tem, ali je svoje študijske obveznosti opravila pravočasno.

Tožnika je o zaključku študija obvestila v roku 8 dni po pridobitvi doktorskega naziva.

Ni ji mogoče očitati, da ni skrbela za ažurnost svojih podatkov. Vse podatke je tožniku redno sporočala. Njeni podatki so ves čas študija ostali nespremenjeni in so bili tožniku znani. Elektronska komunikacija je med strankama ves čas potekala nemoteno. Iz pooblastila iz priloge A 30 izhaja, da A. A. po zaključenem postopku javnega razpisa ni bila pooblaščena za sprejem pisanj.

Ker je bila dolžna do 31. 8. 2012 oddati doktorsko nalogo, je zmotna ugotovitev, da je bila dolžna do 31. 8. 2012 doktorsko nalogo zagovarjati in da tožnika ni obvestila o tem, da študija ne bo dokončala v roku. Ker je njen študij potekal v skladu s pravili rednega štiriletnega doktorskega študija na EUI, ni bilo potrebe po obveščanju tožnika. Tožniku je posredovala vse informacije, za katere je menila, da so relevantne.

V konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za odstop od pogodbe iz druge alineje 7. člena Pogodbe. Toženka je redno opravljala svoje študijske obveznosti vsa štiri leta in je pravočasno oddala doktorsko nalogo. Doktorsko nalogo je uspešno zagovarjala. Ko jo je tožnik v februarja 2013 pozval na predložitev dokumentov, mu je nemudoma posredovala vse potrebne informacije.

Tožnik je zlorabil pravico do odstopa od Pogodbe. Čeprav je vedel, da bo zagovarjala doktorsko nalogo, je od Pogodbe odstopil. Pred odstopom ni odgovoril na njeno prošnjo za podaljšanje roka za dokončanje študija iz februarja 2013. Ravno tako ni utemeljil obstoja njene krivde za (po njegovem stališču) prepozen datum zagovora.

Sodišče je pogodbeni rok za dokončanje študija iz četrte alineje 1. člena Pogodbe napačno interpretiralo. Napačno se je oprlo na prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Kljub spornosti navedenega pogodbenega določila se je strogo držalo njegovega gramatikalnega pomena in ni iskalo skupnega namena pogodbenikov. Ob uporabi drugega odstavka 82. člena OZ bi moralo podati pravilno razlago navedenega pogodbenega določila. Rok za dokončanje študija iz 4. alineje 1. člena Pogodbe bi moralo razlagati v skladu z vsebino javnega razpisa in vsebino odločbe o podelitvi štipendije. Skupni namen pogodbenih strank je bil, da toženka zaključi študij v skladu s pravili EUI. Do 31. 8. 2012 je bila dolžna le oddati doktorsko nalogo. Ker se sodišče do tega vprašanja ni opredelilo, sodbe ni mogoče preizkusiti. Ugotovitev, da je imela možnost pridobiti naziv do 31. 8. 2012, je pravno nerelevantna.

V pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2012 je utemeljila stališče, da je pogodbeno določilo o tem, da mora doktorski naziv pridobiti do 31. 8. 2012, nično. Ker se sodišče do toženkinih argumentov o ničnosti spornega pogodbenega določila ni opredelilo, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravdni stranki sta dne 1. 10. 2008 sklenili Pogodbo o štipendiranju št. 11500-14/2008 (v nadaljevanju Pogodba) za štipendiranje prvih treh letnikov toženkinega doktorskega študija na EUI. Tožnik je toženki nakazal štipendijo za prve tri letnike študija(1). Tožbeni zahtevek za vračilo izplačane štipendije je utemeljeval s trditvijo, da je iz krivdnih razlogov na strani toženke odstopil od Pogodbe.

6. V Pogodbi je določeno, da mora toženka zaključiti študij najkasneje do 31. avgusta 2012 (četrta alineje prvega člena Pogodbe). S pogodbo se je toženka zavezala: 1) da bo v celoti in redno izpolnjevala vse svoje študijske obveznosti, ki ji zagotavljajo napredovanje v naslednji letnik in da bo uspešno zaključila študij v roku iz 1. člena Pogodbe (prva alineje 6. člena Pogodbe); 2) da bo tožnika v roku 8 dni obveščala o vsaki spremembi stanja (spremembe v študijskem sistemu ali programu, pridobitev drugih virov financiranja, dolgotrajna bolezen, sprememba prebivališča, pooblaščene osebe, bančnega računa in drugo) v zvezi s štipendijskim razmerjem in obveznostmi po Pogodbi, ki so bistvenega pomena za njeno izvajanje (druga alineja 6. člena Pogodbe); 3) da bo skrbela za točnost in ažurnost vseh podatkov, potrebnih za pravilno in tekoče izplačevanje sredstev štipendije, svojih kontaktnih podatkov ter drugih informacij (četrta alineja 6. člena Pogodbe), 4) in da bo takoj, vendar najkasneje v 8 dneh po prejemu, predložila uradno potrdilo institucije o uspešno zaključenem študiju, za katerega je prejemala štipendijo (šesta alineja 6. člena Pogodbe).

7. Odstop od Pogodbe s strani štipenditorja je urejen v 7. členu Pogodbe. Tožnik lahko odstopi od Pogodbe, če toženka iz krivdnih razlogov oziroma po svoji volji: 1) prekine študij oziroma se izpiše ali spremeni institucijo, program, smer ali stopnjo študija brez soglasja štipenditorja; 2) če v roku 8 dni štipenditorja ne obvesti o vsaki spremembi stanja v zvezi s štipendijskim razmerjem in obveznostmi po tej pogodbi, ki so bistvenega pomena za njeno izvajanje; 3) po izteku mirovanja ne predloži ustreznih dokazil o izpolnjevanju pogojev za nadaljevanje štipendijskega razmerja; 4) ne izpolnjuje drugih pogodbenih obveznosti (prvi odstavek 7. člena Pogodbe)

8. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, 1) da je toženka v mesecu februarju 2012 oddala končni osnutek doktorske naloge, 2) da je 2. 2. 2013 oddala končno verzijo doktorske naloge in 3) da je 23. 9. 2014 uspešno opravila zagovor doktorske naloge. Stališče izpodbijane sodbe je, da je iz četrte alineje 1. člena Pogodbe razvidno, da se je toženka zavezala zaključiti študij do 31. 8. 2012 in da vprašanje, ali je toženka opravila študijske obveznosti v skladu s pravili EUI ni pravno relevantno, ker EUI ni pogodbena stranka Pogodbe. Posledično sodba zavrne toženkine dokazne predloge za zaslišanje B. B., C. C. in D. D., ki naj bi izpovedali o dejstvu, da je toženka svoje študijske obveznosti opravila v skladu s pravili EUI.

9. Nosilni razlogi izpodbijane sodbe temeljijo na ugotovitvah, da je toženka kršila prvo, drugo, četrto in šesto alinejo 6. člena Pogodbe.

10. Kršitev prve alineje 6. člena Pogodbe je utemeljena z argumentom, da toženka ni zaključila študija do 31. 8. 2012 in da pred rokom za zaključek študija ni v skladu s 13. členom Pogodbe predlagala tožniku podaljšanja pogodbenega roka za zaključek študija. Po prepričanju sodišča prve stopnje ni dvoma, da zaključek študija predstavlja šele uspešen zagovor doktorske naloge. Ker je po stališču izpodbijanega sklepa četrta alineja 1. člena Pogodbe jasno pogodbeno določilo, 83. člena OZ ni bilo mogoče uporabiti. V skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ se namreč pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo.

11. Kršitev druge alineje 6. člena Pogodbe je utemeljena z argumentom, da toženka ni obveščala tožnika o spremembi stanja v skladu z dogovorom v Pogodbi. Že v avgustu 2012 bi ga morala obvestiti o tem, da študija ne bo dokončala do 31. 8. 2012. Ker je dokončno doktorsko nalogo oddala šele januarja 2013, ji je bilo v avgustu 2012 jasno, da študija ne bo dokončala pravočasno.

12. Kršitev četrte alineje 6. člena Pogodbe temelji na ugotovitvi, da je imel tožnik težave z vročanjem pisanj toženki. Ta ugotovitev je utemeljena z argumentoma, 1) da je bila A. A. toženkina pooblaščenka za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji in 2) da toženka tožniku ni sporočila spremembe pooblaščenkinih kontaktnih podatkov.

13. Kršitev šeste alineje 6. člena Pogodbe je utemeljena z argumentom, da toženka ni predložila tožniku potrdila o zaključku študija v pogodbeno dogovorjenem roku.

14. V prvem odstavku 82. člena OZ je določeno, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Drugi odstavek 82. člena OZ pa določa, da se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.

15. Pogodbeno določilo postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o njegovi jasnosti. Tak je tudi primer, ko so teze pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe diametralno nasprotne, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže(2).

16. Toženkina teza o vsebini četrte alineje 1. člena Pogodbe je temeljila na stališču, da je rok za dokončanje študija iz četrte alineje 1. člena rok za oddajo doktorske naloge in da je doktorsko nalogo oddala znotraj pogodbenega roka. Toženka je trdila, da je bil skupni namen pogodbenih strank, da zaključi doktorski študij v skladu s pravili EUI. Trditve o zunanjih okoliščinah, ki so tvorile kontekst izjave pravdnih strank, je konkretizirala. Podala je zadostno podlago, ki je upoštevaje samo pogodbeno besedilo in dejanske navedbe o skupnem namenu pogodbenikov, omogočalo dve različni razlagi spornega pogodbenega določila. Trditve o dejstvu, da je pogodbene obveznosti opravila v skladu s pravili EUI, je tudi dokazno substancirala. Toženkinim navedbam o namenu pogodbenih strank pri sklepanju Pogodbe torej ni bilo mogoče odreči relevantne teže. 17. Ker sta obe pravdni stranki četrti alineji 1. člena Pogodbe pripisovali diametralno nasproten pomen(3), je bila vsebina navedenega pogodbenega določila med njima sporna. Posledično je materialno zmotno stališče izpodbijane sodbe, oprto na prvi odstavek 82. člena OZ (13. točka obrazložitve), da ni potrebna uporaba drugih razlagalnih metod, ker je na podlagi jezikovne razlage mogoče ugotoviti zgolj en besedni pomen pravnega pravila. Zaradi izkazane spornosti pogodbene določbe o zaključku študija je ostalo dejansko stanje glede namena pogodbenih strank nepopolno ugotovljeno, kar narekuje razveljavitev odločitve. Ker je ugotovitev drugih kršitev, ki jih sodba upošteva kot upravičen razlog za odstop toženke od pogodbe, vezana na rok o zaključku študija, se pritožbeno sodišče do drugih pritožbenih očitkov ne izreka.

18. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 355. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v I. in IV. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje(4).

19. Pritožbeno sodišče zadevo vrača sodišču prve stopnje, ker manjka obsežen sklop odločilnih dejstev, ki narekuje dopolnitev dokaznega postopka in bi, če bi jih ugotavljalo pritožbeno sodišče, bila kršena pravica strank do pritožbe. Posebni napotki sodišču prve stopnje glede na obrazloženo niso potrebni. Določbo 1. člena Pogodbe o štipendiranju o štiriletnem doktorskem študiju je treba razlagati v povezavi s 6. členom, ki podaja opisno opredelitev roka za končanje študija, ki toženko zavezuje k zaključku študija v roku, določenim s študijskim programom. Sodišče prve stopnje naj izvede dokaze, ki sta jih predlagali pravdni stranki, vključno z dokazi, ki jih je predlagala toženka v dokaz trditvam o rednem izpolnjevanju študijskih obveznosti. Pri razlagi roka za dokončanje študija naj upošteva vsebino javnega razpisa in odločbe o podelitvi štipendije ter Zakon o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta, kot je bila spremenjena s Konvencijo o spremembah iz leta 1992(5). V skladu s tretjim členom Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta je Republika Slovenija dolžna spoštovati svobodo raziskovanja in poučevanja na EUI. Po dopolnjenem dokaznem postopku naj sodišče prve stopnje, ob uporabi razlagalnih metod drugega odstavka 82. člena OZ in upoštevanju, da gre za tipsko pogodbo (83. člen), ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

20. Ob robu pritožbeno sodišče še dodaja, da je zaključek o toženkini kršitvi četrte alineje 6. člena Pogodbe, ki temelji na stališču, da je bila toženka dolžna tožniku sporočiti spremembo kontaktnih podatkov A. A., materialnopravno zmoten. Iz pooblastila (priloga A30) namreč ne izhaja zaključek, da je bila A. A. toženkina pooblaščenka za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji.

21. Posledično, zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi stroškovno odločitev in bo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih stroških odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V četrtem letniku je toženka prejemala štipendijo s strani EUI.

Op. št. (2): Prim. sodbo VS RS II Ips 95/2013 z dne 15. 10. 2015. Op. št. (3): Tožnik je zagovarjal stališče, da je rok iz četrte alineje 1. člena Pogodbe predstavljal rok za pridobitev doktorskega naziva.

Op. št. (4): Čeprav se je toženka pritožila zoper sodbo v celoti, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo le v I. in IV. točko izreka. Iz pritožbenih navedb namreč ne izhaja nasprotovanje odločitvi o delni ustavitvi postopka iz II. točke izreka. Toženka pa tudi nima pravnega interesa za izpodbijanje III. točke izreka, s katerim je sodišče tožbeni zahtevek delno zavrnilo.

Op. št. (5): Uradni list RS, št. 105/2005 z dne 23. 11. 2005.