Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Ker vprašanji, ki jih revidenta zastavljata, temeljita na pravnem naziranju, ki ga izpodbijana sodba ne vsebuje, tako zastavljeni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji po vsebini zadeve, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Revidenta nista predložila nobenega dokaza za svoje navedbe o nastanku zelo hudih posledic, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Žalec, št. 351-181/2006-24 z dne 27. 3. 2008. Z navedeno odločbo (gradbenim dovoljenjem) je prvostopenjski upravni organ investitorici A. A. dovolil gradnjo stanovanjske stavbe na tam navedenem zemljišču pod tam navedenimi pogoji in odločil, da se s tem gradbenim dovoljenjem nadomesti gradbeno dovoljenje istega upravnega organa, št. 351-105/2006-4 z dne 26. 5. 2006. Tožena stranka je z odločbo, št. 35108-281/2006-29 z dne 4. 11. 2010, pritožbo revidentov zoper gradbeno dovoljenje zavrnila. V upravnem postopku, kjer sta revidenta sodelovala kot stranska udeleženca na podlagi 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in tedaj veljavnim 64. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1)), je bilo ugotovljeno, da je gradnja skladna z Odlokom o zazidalnem načrtu Ločnica pri Polzeli (v nadaljevanju Odlok) in da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji, ki jih za izdajo gradbenega dovoljenja določa ZGO-1. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbami četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revidenta sta kot pomembna pravna vprašanja izpostavila vprašanja: „ 1) ali je dopustno sklicevanje upravnih organov in prvostopnega sodišča na Odlok; 2) ali je dopustna razlaga prvostopnega sodišča, da je za zadostitev pogoja veljavnega gradbenega dovoljenja dovolj, da so izpolnjeni pogoji po Odloku; 3) ali je dopustno z Odlokom poseči v pravico prizadete stranke, ki jo ima na podlagi 64. člena ZGO-1 v povezavi s 43. členom ZUP; 4) ali je pravno pravilno stališče prvostopnega sodišča, da zato, ker je ugotovljena gradnja skladna z Odlokom o zazidalnem načrtu, tožnika izgubita pravice, ki jima jih daje 43. člen ZUP ter tretji odstavek 64. člena ZGO-1?“

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta s tako postavljenimi vprašanji zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

9. Prvo in tretje vprašanje namreč nista konkretizirani, kot je to pojasnjeno v 6. točki te obrazložitve. Vprašanji sta zastavljeni na tako splošni ravni, da konkreten odgovor, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotne uporabe prava ali k razvoju prava preko sodne prakse, ni možen. Taka nekonkretizirana pravna vprašanja tudi po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča niso pravna vprašanja, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo (npr. X Ips 31572009, X Ips 428/2009, X Ips 88/2010, X Ips 185/2010, X Ips 442/2010, X Ips 262/2011, X Ips 159/2012). Zato ti dve vprašanji nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Tudi drugo in četrto vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča nista pomembni pravni vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Obe vprašanji namreč temeljita na pravnem naziranju, ki jih izpodbijana sodba ne vsebuje. V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča, da je za zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja dovolj že to, da je ta skladen s prostorskim aktom. Izpodbijana sodba pa tudi ne temelji na stališču, da, zato ker je gradnja skladna s prostorskim aktom, revidenta izgubita pravice po 43. členu ZUP in tretjem odstavku 64. člena ZGO-1. Ker izpodbijana sodba ne temelji na pravnem naziranju, na katerega revidenta vežeta pravni vprašanji, tako zastavljeni pravni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji po vsebini obravnavane zadeve. Pravna vprašanja, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve, po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča niso pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo (npr. X Ips 212/2008, X Ips 76/2009, X Ips 211/2010, X Ips 275/2010, X Ips 509/2010, X Ips 38/2011, X Ips 176/2012).

11. Glede na navedeno pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

12. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010, X Ips 149/2010, X Ips 159/2010) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

13. Zelo hude posledice sta revidenta utemeljila z navedbo, da je kršen 67. člen Ustave RS in 37. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in poseženo v njuno nepremičnino, zemljišče in dva rastlinjaka, od katerih sta eksistenčno odvisna. Ker je z izpodbijano določbo njuna lastninska pravica omejena, ima to zanju hude posledice, in sicer: nezmožnost koriščenja svoje lastnine, nezmožnost oziroma omejeno možnost opravljanja poslovne dejavnosti vrtnarstva, zaradi sence, ki pada na oba rastlinjaka v času, ko ju je sonce najobsežnejše in najintenzivnejše obsijalo, sedaj pa je doba obsijanosti bistveno krajša, kar vpliva na vzgojo rastlin, na vrsto rastlin, ki jih je še mogoče vzgajati in se odraža tudi v finančnem efektu.

14. S temi navedbami pa revidenta, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, zelo hudih posledic nista izkazala. Za hude posledice, ki jih zatrjujeta, nista predložila nobenega dokaza. Zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

15. Glede na navedeno revidenta zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

16. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).