Jedro

Prvi odstavek 695. čl. OZ določa, da je prevoznik, ki zaupa kakšnemu drugemu prevozniku, da popolnoma ali delno opravi prevoz pošiljke, ki jo je prevzel za prevoz, še naprej odgovoren za njen prevoz od prevzema do izročitve, ima pa pravico do povračila od prevoznika, kateremu je zaupal pošiljko. Za takšno razmerje pa zakon ne določa rokov, kot veljajo po 2. odst. 692. čl. OZ.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 19.6.2009, vzdržalo v celoti v veljavi, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 16.203,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.5.2009 do plačila ter ji povrniti stroške izvršilnega postopka v višini 177,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.6.2009 do plačila; toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh po vročitvi sodbe tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.768,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njeno spremembo, torej zavrnitev tožbenega zahtevka. Opozarja, da je nesporno dokazano dejstvo, da je tožena stranka prvič reagirala na navedbe tožeče stranke cca tri mesece po dogodku. Vprašanje je le, kdaj je bila tožena stranka o dogodku obveščena. Ali takrat, ko je reagirala, ali takrat, kot to trdi tožeča stranka. Dejstvo je tudi, da tožena stranka pri vseh razgovorih oziroma ugotavljanju krivde in višine škode ni sodelovala. Obveščena je bila le o rezultatu, ta pa je bil ugotovljen le na podlagi pobude oškodovancev. Dejstvo je, da prevoznik „toženec“ o nastali napaki (nastala naj bi 23.10.2008) ni bil obveščen niti v roku osmih dni. Dopis, na katerem sloni odločitev sodišča, da je bila tožena stranka pravočasno obveščena, pa nosi datum 19.11.2008. Tudi v kolikor sledimo razlogovanju sodišča, je bila tožena stranka obveščena najprej 19.11.2008, to pa naj bi bilo takrat, ko so bile že vse dejavnosti v zvezi z dokazovanjem škode in njene višine zamujene in je bilo obvestilo prepozno. Če je tožena stranka reagirala na obvestilo 26.1.2009, bi vsekakor reagirala tudi na s strani tožeče stranke zatrjevano obvestilo z dne 19.11.2008. Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu odgovorila na pritožbo, predlagala njeno zavrnitev in uveljavljala povrnitev stroškov.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila tožena stranka podprevoznik tožeče stranke in je po naročilu slednje 23.10.2008 opravila prevoz cementa iz cementarne S. d.d. do L. končnemu prejemniku O. d.o.o.. Ta je dan po prejemu blaga ugotovil, da je bil cement onesnažen z apnom, zaradi česar je moral izločiti pribl. 4000 m² izdelanih tlakovcev v vrednosti pribl. 50.000 EUR. Zaradi dobrih poslovnih odnosov se je s svojim dobaviteljem S. pogodil, da mu ta izplača odškodnino v znesku 16.203,19 EUR, torej v manjšem obsegu od dejanske škode. Tožeča stranka je kot (glavni) prevoznik iz naslova odgovornosti za prevoz pošiljatelju S. poravnala izplačano odškodnino, v tej pravdi pa uveljavlja njeno povrnitev od svojega podprevoznika, tožene stranke, kateri je zaupala prevoz spornega cementa.

Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da ko je prejemnik blaga ugotovil napako na blagu (24.10.2008), jo je takoj reklamiral dobavitelju cementa, ta pa je takoj obvestil tožečo stranko kot odgovornega prevoznika.

Razmerje med prevoznikom in prejemnikom blaga v zvezi s poslanim blagom ureja 692. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) in med drugim je v njegovem 2. odst. določeno, da je prevoznik odgovoren za poškodbe pošiljke, če ga prejemnik o njih obvesti takoj, ko jih je odkril, vendar najpozneje v osmih dneh po izročitvi.

Iz pritožbeno neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil glavni prevoznik (tožeča stranka) o poškodbah poslanega blaga (preko pošiljatelja blaga) obveščen znotraj rokov iz 2. odst. 692. čl. OZ. Vendar pa, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, je primer, kakršen je obravnavani, urejen v 1. odst. 695. čl. OZ. Ta določa, da je prevoznik, ki zaupa kakšnemu drugemu prevozniku, da popolnoma ali delno opravi prevoz pošiljke, ki jo je prevzel za prevoz, še naprej odgovoren za njen prevoz od prevzema do izročitve, ima pa pravico do povračila od prevoznika, kateremu je zaupal pošiljko. In v predmetni zadevi uveljavlja tožeča stranka od tožene povračilo škode, ki jo je plačala pošiljatelju blaga. Za takšno razmerje pa zakon ne določa rokov, kot veljajo po 2. odst. 692. čl. OZ. Zato so pravno neupoštevne pritožbene trditve v smeri, da o napaki, ki je na blagu „nastala“ 23.10.2008, tožena stranka ni bila obveščena v roku 8 dni, pa niti z dopisom z dne 19.11.2008, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Neutemeljena je tudi trditev tožene stranke, da četudi bi bila o napaki obveščena 19.11.2008, so bile takrat zamujene že vse dejavnosti v zvezi z dokazovanjem škode in njene višine. Tožena stranka bi lahko v tej pravdi uveljavljala ugovore v zvezi s škodo, a jih ni na pravno upošteven način. Poleg tega pa je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da je tožena stranka zahtevku ugovarjala po višini, vendar je ta ugovor podala prepozno, pritožba pa teh ugotovitev sodišča prve stopnje niti ne izpodbija.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Hkrati je odločilo, da nosi tožeča stranka svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj ni v njem navajala nič takega, kar bi prispevalo k odločitvi v obravnavani zadevi (1. odst. 155. čl. ZPP).