Jedro

Po 1. odstavku 7. člena ZUP morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice ter skrbeti, da jih ne uveljavljajo v škodo pravic drugih ali ne v nasprotju z javno koristjo. Če so torej podani pogoji za uveljavitev določene pravice, pa je upravičenec ne uveljavlja, ga je treba na to opozoriti in sočasno tudi na pravne posledice opustitve uveljavljanja določene pravice. Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP pa organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Stranki mora torej biti dana možnost seznanitve z rezultatom ugotovitvenega postopka in izjave o relevantnih dejstvih in okoliščinah.

Po stališču pritožbenega sodišča se za dohodek za izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa za samozaposlene v kulturi, ki imajo dohodek iz dejavnosti, lahko šteje le dohodek iz dejavnosti, od katerega se odšteje zakonsko predpisane dajatve in prejemke iz 3. odstavka 85. člena ZUJIK. Samozaposleni v kulturi s priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna po ZUJIK pravico v tekočem letu uveljavlja med drugim pod pogojem, da mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo. Torej, da povprečje dohodkov iz preteklih zadnjih treh let ne presega vsote 12 bruto plač javnih uslužbencev v preteklem koledarskem letu, v obsegu osnovne plače, določene za 35. plačni razred. Po ZUJIK se izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa ugotavlja za vsako tekoče leto, in sicer na podlagi povprečja dohodkov iz preteklih zadnjih treh let. Zakon izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa veže na dohodek upravičenca. Za samozaposlenega v kulturi, ki ima dohodek iz dejavnosti, torej na dohodek iz dejavnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 209,98 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo št. ... z dne 29. 12. 2016 in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Tožencu je naložilo, da tožniku povrne 641,68 EUR stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja na 85. člen ZUJIK in 12. člen Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Pravica do plačila prispevkov se podeli upravičencu, ki za to izpolnjuje pogoje, z odločbo za obdobje petih let z možnostjo ponovnih podeljevanj. Samozaposleni lahko pravico v tekočem letu uveljavlja le, če njegovi dohodki ne presegajo dohodkovnega cenzusa, določenega z ZUJIK in Uredbo. Odločba, s katero se ugotovi preseganje cenzusa, se nanaša le na tekoče leto, v katerem je preseganje ugotovljeno. Odločba, s katero se začne ponovno izplačevati akontacija prispevkov v letu, ki sledi, pomeni, da se na podlagi izjave samozaposlenega, da ne presega dohodkovnega cenzusa, prispevki ponovno plačujejo kot akontacija. Ponovno plačevanje akontacije prispevkov v letu 2018 ni dokaz, da tožnik v letu 2017 ni presegal dohodkovnega cenzusa. Neodvisno od višine prihodkov mu je bila z odločbo z dne 1. 1. 2018 za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2022 ponovno dodeljena pravica do plačila prispevkov, pod pogojem, da dohodki ne presegajo dohodkovnega cenzusa iz Uredbe. Po prejemu podatkov o dohodkih za leto 2017 je bilo ugotovljeno preseganje cenzusa tudi za leto 2018, zato je bila izdana odloča o ustavitvi plačevanja prispevkov. Tožnik je imel v predsodnem upravnem postopku možnost, da se izjavi. Zaključek sodišča prve stopnje, da naj mu ne bi bila dana možnost, da pojasni, koliko dejansko znaša njegov dohodek oziroma, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, je zmoten. Po ZUJIK in Uredbi se dohodkovni cenzus preverja na podlagi dohodninskih odločb za pretekla tri leta. Določeno je tudi, kateri podatki se upoštevajo. Uveljavljen način preverjanja podatkov omogoča korektno in enako obravnavo upravičencev do plačila prispevkov. Izhaja iz preverljivih podatkov FURS. Uredba in ZUJIK določata tudi okoliščine, ki jih samozaposleni lahko uveljavijo pri preverjanju upravičenosti do plačila prispevkov. Drugih okoliščin, ki vplivajo na dejanski položaj upravičencev, ni mogoče upoštevati.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev izpodbijane sodbe ter povračilo stroškov. Glede na namen zakona je bistveno, s kakšnim dohodkom je razpolagal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani posamični upravni akt zakonito odpravljen in zadeva utemeljeno vrnjena v ponovno upravno odločanje. Čeprav tožencu ni mogoče očitati kršitve načela varstva pravic strank in javnih koristi niti načela zaslišanja stranke, je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje že v predsodnem upravnem postopku nepopolno ugotovljeno.

6. V tej zadevi gre za spor o ustavitvi izplačevanja prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna samozaposlenemu v kulturi in vrnitvi plačane akontacije prispevkov. Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku, ki mu je bila za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2017 priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost, obračunanih od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene v višini 60 % bruto povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, pod pogojem, da njegovi dohodki ne presegajo dohodkovnega cenzusa in da je rezident Republike Slovenije za davčne namene2, s 1. 12. 2016 ustavljeno izplačevanje prispevkov in odločeno, da je dolžan vrniti plačane akontacije prispevkov od 1. 1. 2016 do 30. 11. 2016 v skupnem znesku 3.919,11 EUR, v roku enega leta od vročitve odločbe.

Ugotovljeno je bilo, da naj bi tožnikov povprečni bruto dohodek zadnjih treh let znašal 21.385,40 EUR in presegal dohodkovni cenzus v višini 19.839,86 EUR. Kot povprečni bruto dohodek za izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa za uveljavitev priznane pravice do plačila prispevkov iz državnega proračuna v tekočem letu je bil upoštevan letni davčno priznan prihodek,3 od katerega so bili odšteti letni obračunani zneski prispevkov za socialno varnost. 7. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da naj bi toženec v obravnavnem predsodnem upravnem postopku kršil 7. in 9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)4. Po 1. odstavku 7. člena ZUP morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice ter skrbeti, da jih ne uveljavljajo v škodo pravic drugih ali ne v nasprotju z javno koristjo. Če so torej podani pogoji za uveljavitev določene pravice, pa je upravičenec ne uveljavlja, ga je treba na to opozoriti in sočasno tudi na pravne posledice opustitve uveljavljanja določene pravice. Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP pa organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Stranki mora torej biti dana možnost seznanitve z rezultatom ugotovitvenega postopka in izjave o relevantnih dejstvih in okoliščinah.

8. Vendar je bil tožnik pred izdajo izpodbijane upravne odločbe obveščen o preseganju dohodkovnega cenzusa in posledicah preseganja ter pozvan na predložitev listin, iz katerih izhaja njegov dohodek.5 Torej mu je bila dana možnost sodelovanja v postopku. Še pred izdajo izpodbijane odločbe je bil namreč seznanjen z rezultatom ugotovitvenega postopka in se je izjavil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ter je s tem lahko branil, zavaroval in uveljavil svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi.6 Po stališču pritožbenega sodišča pa je bila izpodbijana upravna odločba izdana ob zmotnem materialno pravnem izhodišču, da se kot povprečni bruto dohodek za izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa za uveljavitev priznane pravice do plačila prispevkov iz državnega proračuna v tekočem letu upošteva le letni davčno priznan prihodek.

9. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je 85. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).7 Samozaposleni v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna lahko pravico v tekočem letu uveljavlja, če je rezident Republike Slovenije za davčne namene in mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo (1. odstavek).

Po 2. odstavku 85. člena ZUJIK se izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa ugotavlja za vsako tekoče leto na podlagi povprečja dohodkov iz preteklih zadnjih treh let. Dohodek se ugotavlja na podlagi odločb o odmeri dohodnine oziroma davčnih obračunov akontacij dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so bili podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja za pretekla zadnja tri leta. Pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa se od dohodkov, ki so zajeti v teh odločbah oziroma obračunih, odštevajo: obračunani obvezni prispevki, ki jih je samozaposleni plačal sam; obračunani obvezni prispevki, plačani iz državnega proračuna za samozaposlene, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, če so bili navedeni prispevki vključeni kot prihodki v davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti; zneski dohodkov, prejetih iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, pristojnega za kulturo, Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij, namenjenih spodbujanju ustvarjanja na določenih področjih in jih podeljujejo domače ali tuje organizacije, ter dohodki iz naslova nagrad na področju kulture (3. odstavek 85. člen ZUJIK). S 86. členom ZUJIK sta določitev višine dohodkovnega cenzusa in postopek ugotavljanja preseganja dohodkovnega cenzusa prepuščeni podzakonskemu aktu.

10. Po 12. členu Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uredba)8 dohodkovni položaj samozaposlenemu ne zagotavlja normalnih pogojev za delo, če njegovi dohodki ne presegajo dohodkovnega cenzusa po tej uredbi. Dohodki so dohodki, ki so obdavčeni z dohodnino, in sicer dohodek iz dejavnosti in drugi dohodki. Način ugotavljanja teh dohodkov predpisuje 3. odstavek 12. člena Uredbe. Za dohodek iz dejavnosti je določeno, da se, če se samozaposlenemu davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, za dohodek štejejo davčno priznani prihodki, zmanjšani za znesek tistih obračunanih obveznih prispevkov za socialno zavarovanje, ki jih je samozaposleni plačal sam. Ugotovi se na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki je bil podlaga za odločbo o odmeri dohodnine. Dohodkovni cenzus predstavlja znesek, ki ne presega vsote 12 bruto plač v preteklem koledarskem letu, v obsegu osnovne plače, določene za 35. plačni razred iz plačne lestvice, ki je priloga zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju (13. člen Uredbe).

11. Po stališču pritožbenega sodišča se za dohodek za izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa za samozaposlene v kulturi, ki imajo dohodek iz dejavnosti, lahko šteje le dohodek iz dejavnosti, od katerega se odšteje zakonsko predpisane dajatve in prejemke iz 3. odstavka 85. člena ZUJIK. Samozaposleni v kulturi s priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna po ZUJIK pravico v tekočem letu uveljavlja med drugim pod pogojem, da mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo. Torej, da povprečje dohodkov iz preteklih zadnjih treh let ne presega vsote 12 bruto plač javnih uslužbencev v preteklem koledarskem letu, v obsegu osnovne plače, določene za 35. plačni razred. Po ZUJIK se izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa ugotavlja za vsako tekoče leto, in sicer na podlagi povprečja dohodkov iz preteklih zadnjih treh let. Zakon izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa veže na dohodek upravičenca. Za samozaposlenega v kulturi, ki ima dohodek iz dejavnosti, torej na dohodek iz dejavnosti. Drugačno pritožnikovo stališče, da se upoštevajo le davčno priznani prihodki, je zmotno in zato ni sprejemljivo.

12. Predhodno navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Pri dohodku za izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa so bili namesto dohodka iz dejavnosti, torej davčno priznanih dohodkov, zmanjšanih za davčno priznane stroške, zmotno upoštevani le davčno priznani prihodki, od katerih so bili odšteti letni obračunani zneski prispevkov za socialno varnost, ne da bi bil sploh ugotovljen tožnikov dohodek iz dejavnosti.

V ponovljenem predsodnem upravnem postopku bo potrebno postopati v nakazani smeri. V skladu s stališčem pritožbenega sodišča bo potrebno ponovno odločiti o uveljavljanju priznane pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna v letu 2016. Toženec bo moral ugotoviti, koliko znaša povprečje tožnikovih dohodkov iz preteklih zadnjih treh let, torej povprečje dohodka iz dejavnosti oziroma davčno priznanih prihodkov, zmanjšanih za davčno priznane stroške, in odšteti še obračunane obvezne prispevke, ki jih je tožnik plačal sam. Šele, če bodo tako izračunani dohodki presegali določen cenzus, bo mogoče izdati odločbo o ustavitvi izplačevanja prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna in dolžnosti vrnitve plačane akontacije prispevkov.

13. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo toženca s to materialno pravno obrazložitvijo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso pravno relevantne.9

14. Ob takšnem izidu pritožbenega postopka, ko torej toženec s pritožbo ni uspel, je bilo na temelju 165. v zvezi s 154. členom ZPP potrebno odločiti še, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 209,98 EUR v roku 15 dni od prejema te odločbe, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroški so odmerjeni na podlagi Odvetniške tarife (OT)10 in zajemajo 375 točk za odgovor na pritožbo (172,12 EUR) in 22 % DDV (37,86 EUR).

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Odločba toženca št. ... z dne 19. 1. 2015. 3 Davčno priznan prihodek za leto 2013 je znašal 22.461,23 EUR, za leto 2014 17.824,50 EUR, za leto 2015 pa 40.738,95 EUR. 4 Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 5 Elektronsko sporočilo z dne 16. 12. 2016 v upravnem spisu toženca. 6 Vilko Androjna, Erik Kerševan, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana, 2006, stran 104. 7 Ur. l. RS, št. 77/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 8 Ur. l. RS, št. 45/2010 s spremembami. 9 1. odstavek 360. člena ZPP. 10 Ur. l. RS, št. 2/2015.