Jedro

Namen pete alineje 8. člena ZBPP je v preprečitvi t. i. veriženja prošenj (ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, pa ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča Bpp 146/2022 z dne 31. 8. 2022. 2. Iz obrazložitve je razvidna uvodna ugotovitev organa za BPP, da je bila z navedeno odločbo zavrnjena tožničina prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča Bpp 74/2022 z dne 25. 7. 2022. Ob presoji, da je tožnica v obravnavani zadevi zaprosila za BPP za upravni spor v zvezi z navedeno dodelitvijo BPP, je tožena stranka zavrnila njeno prošnjo ob sklicevanju na 8. člen v zvezi s 1. točko drugega odstavka 3. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

3. Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila tožbo, v kateri je navedla, da je nedopustno omejena njena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, javnih sredstev, zasebne lastnine, zagovornika po Bpp in enake obravnave pred zakonom. Meni, da je tožena stranka soodgovorna za njen položaj, ko so bili tožnici zarubljeni in prodani vsi predmeti.

4. Tožena stranka je poslala spis, ki se nanaša na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ni upravičena do BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

7. Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ob upoštevanju navedenega zakonskega izhodišča je za odločitev v obravnavani zadevi torej bistvena presoja, ali se tožničina prošnja za BPP nanaša na upravni spor zoper odločbo Upravnega sodišča Bpp 146/2022 z dne 31. 8. 2022. S tem v zvezi pa iz tožničinega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje povzetim ugotovitvam tožene stranke v izpodbijani odločbi; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Pojasnjuje le, da je namen navedene zakonske ureditve v preprečitvi t. i. veriženja prošenj (ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, pa ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev). Zato v obravnavani zadevi ni bila kršena tožničina pravica do učinkovitega sodnega varstva; za nedopusten poseg v to ustavno pravico bi namreč šlo, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve BPP, vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Tak položaj pa ni vzpostavljen, ko ima država sicer uveljavljen sistem BPP, vendar pa prosilec ne izpolnjuje zakonskih pogojev za njeno dodelitev.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1); zgolj posplošeno nasprotovanje izpodbijanemu upravnemu aktu pa za s tem povezano drugačno presojo ne zadošča.