Jedro

Denarna socialna pomoč se po 1. odstavku 27. člena ZSVarPre ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki velja od 1. 1. 2012, pa je v 5. odstavku 4. člena določil, da se ne glede na 1. odstavek 27. člena ZSVarPre v letu 2012 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da vlagatelj, tudi v primeru, če izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, do le-te ni upravičen, če ima (vlagatelj oziroma njegovi družinski člani) prihranke oziroma premoženje, ki presegajo navadeno vrednost. V tem primeru je namreč podan izključitveni razlog, zaradi katerega se denarna socialna pomoč ne dodeli.

V konkretni zadevi je glede upravičenosti tožnice oziroma njene družine do denarne socialne pomoči, plačila prispevka za obvezno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je tožničin sin, ki je mladoleten in se šola, in se zato poleg tožnice šteje med osebe, katerih premoženje se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, oziroma v družino vlagatelja, lastnik premoženja, ki ni izključeno iz upoštevanja premoženja po ZSVarPre, ki dosega oziroma presega znesek 13.780,00 EUR.

Ko bo v navedeni smeri ugotovljeno dejansko stanje, bo sodišče prve stopnje lahko presodilo, ali je v obravnavanem primeru podan izključitveni razlog iz 27. člena ZSVarPre, zaradi katerega tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 14. 5. 2012 in št. ... z dne 3. 3. 2012 in zadevo vrnilo tožencu v nov postopek, v katerem je dolžan v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izdati nov upravni akt o upravičenosti tožnice oziroma njene družine do denarne socialne pomoči, plačila prispevka za obvezno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pojasnjuje, da je pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin upošteval 11. točko 2. odstavka 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Tako je podatke o vrednosti, vrsti in površini nepremičnin pridobil iz uradne evidence Geodetske uprave RS. Iz izpisa ISCSD2 na dan 1. 3. 2012 izhaja, da je dejanska raba nepremičnine k.o. ... št. ... klet, vinska klet, vinski hram oziroma zidanica, pri čemer je vrednost te nepremičnine ocenjena na 22.326,40 EUR. Poudarja, da je pristojni organ, ki odloča o pravicah iz javnih sredstev, vezan na podatke iz uradnih evidenc, ki jih pridobi od upravljavcev zbirk podatkov, in ni odgovoren za pravilnost teh podatkov. Če ocenjena vrednost nepremičnin ne ustreza dejanski vrednosti nepremičnine, je za spremembo teh podatkov v uradnih evidencah odgovorna stranka sama. Toženec predvideva, da je tožnica te podatke po izdaji izpodbijane odločbe tudi spremenila. Poudarja, da odločba toženca z dne 13. 6. 2013 ni predmet presoje v tem postopku. Izdana je bila leto po izdaji izpodbijane odločbe, tako da se je dejansko stanje lahko tudi spremenilo. Opozarja še, da je sodišče prve stopnje izdajo novega upravnega akta naložilo tožencu kot drugostopenjskemu organu. Če je odpravilo obe odločbi, bi moralo zadevo vrniti prvostopenjskemu organu.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče j e izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava.

Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženca z dne 14. 5. 2012 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 3. 3. 2012 ter s tem v zvezi presoja, ali je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči, plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Pri tem je sporno, ali vrednost nepremičnega premoženja, ki se upošteva v premoženje za ugotavljanje pogojev za dodelitev denarne socialne pomoči, v lasti tožničinega sina, dosega oziroma presega vrednost

13.780,00 EUR.

Z dokončno odločbo z dne 14. 5. 2012 je toženec potrdil prvostopenjsko odločbo z dne 3. 3. 2012, izdano po uradni dolžnosti na podlagi 66. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami), s katero je razveljavil odločbo toženca z dne 25. 10. 2010 o dodelitvi denarne socialne pomoči tožnici za obdobje od 1. 11. 2011 do 30. 4. 2012, z dnem 1. 1. 2012 in odločil, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči, plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Ugotovil je namreč, da je tožničin sin lastnik nepremičnega premoženja v vrednosti 24.780,64 EUR , in sicer nepremičnine k.o. ..., parc. št. ... v vrednosti 1.722,24 EUR (pozidano zemljišče); k.o. ..., parc. št. ... v vrednosti 732,00 EUR (stavba) in k.o. ..., parc. št. ... v vrednosti 22.326,40 EUR (stavba). Pri tem toženec v premoženje ni upošteval nepremičnine, ki je v lasti tožničinega sina, k.o. ..., št. ... v vrednosti 44.257,54 EUR (stavba), ker gre za stanovanje, v katerem tožnica oziroma njena družina prebiva. Poleg tega toženec v premoženje ni upošteval niti nepremičnin k.o. št. ..., parc. št. ... v vrednosti 2.501,60 EUR (gozdno zemljišče) in k.o. ..., parc. št. ... v vrednosti 3.061,76 EUR (kmetijsko zemljišče), obe v lasti tožničinega sina, ker je štel, da ob ugotovljeni vrednosti nepremičnin (24.780,64 EUR), višina eventuelnega katastrskega dohodka od teh dveh nepremičnin na odločitev ne vpliva.

Pravico do denarne socialne pomoči, na katero sta vezani tudi pravici do plačila prispevka za obvezno zavarovanje iz 30. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami) in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 29. člena ZUPJS, ureja ZSVarPre, ki je začel veljati dne 10. 8. 2010 in se uporablja od dne 1. 1. 2012 dalje. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu (6. člen ZSVarPre).

ZSVarPre v 27. členu določa razloge za nedodelitev oziroma neupravičenost do denarne socialne pomoči. Denarna socialna pomoč se po 1. odstavku 27. člena ZSVarPre ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12; Ur. l. RS, št. 110/2011), ki velja od 1. 1. 2012, pa je v 5. odstavku 4. člena določil, da se ne glede na 1. odstavek 27. člena ZSVarPre v letu 2012 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da vlagatelj, tudi v primeru, če izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, do le-te ni upravičen, če ima (vlagatelj oziroma njegovi družinski člani) prihranke oziroma premoženje, ki presegajo navedeno vrednost. V tem primeru je namreč podan izključitveni razlog, zaradi katerega se denarna socialna pomoč ne dodeli.

O pravici do denarne socialne pomoči odločajo centri za socialno delo po določbah ZUPJS, ki velja od 14. 8. 2010 in se uporablja od 1. 1. 2012 dalje (5. člen ZUPJS) in ureja tudi enoten način ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. P ri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri ugotavljanju materialnega položaja po 9. členu ZUPJS upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke.

ZUPJS tako določa, katero premoženje se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja za dodelitev denarne socialne pomoči, med drugim se po 1. odstavku 17. člena ZUPJS upošteva nepremično premoženje. Podatke o vrednosti nepremičnin (posplošena tržna vrednost po predpisu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin iz registra nepremičnin), podatke o vrsti nepremičnine (dejanska raba parcele iz zemljiškega katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz katastra stavb) in podatke o površini stanovanja pridobivajo ministrstvo in centri za socialno delo od Geodetske uprave Republike Slovenije (51. člen ZUPJS).

ZSVarPre pa v 24. členu določa, katero premoženje se ne upošteva v premoženje za ugotavljanje materialnega položaja, in sicer se med drugim ne štejeta stanovanje, v katerem oseba oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja, in premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka (1. in 2. točka 1. odstavka 24. člena ZSVarPre). Iz premoženja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči je tako po ZSVarPre izvzeto stanovanje, v katerem vlagatelj živi, do vrednosti primernega stanovanja.

Glede premoženja, ki daje dohodke, pa ZSVarPre izvzema le premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače. Glede na takšno pravno podlago je za odločitev v tej zadevi potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je tožničin sin, ki je mladoleten in se šola, in se zato poleg tožnice šteje med osebe, katerih premoženje se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, oziroma v družino vlagatelja, lastnik premoženja, ki ni izključeno iz upoštevanja premoženja po ZSVarPre, ki dosega oziroma presega znesek 13.780,00 EUR. Na to vprašanje pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni odgovorilo. Ob ugotovitvi, da se podatki o vrednosti nepremičnin v lasti tožničinega sina, ki jih je od Geodetske uprave RS pridobil toženec dne 21. 2. 2012, razhajajo s podatki, ki jih je tožnica pridobila od Geodetske uprave RS dne 10. 1. 2013, in upoštevaje, da iz odločbe toženca z dne 10. 6. 2013, s katero je bila tožnici denarna socialna pomoč dodeljena, izhaja nižja vrednost nepremičnin, je sodišče prve stopnje zaključilo, da sta izpodbijani odločbi nepravilni in nezakoniti.

Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se podatki o vrednosti nepremičnin na dan 21. 2. 2012 in na dan 10. 1. 2013 bistveno razhajajo, zlasti glede vrednosti nepremičnine k.o. ..., parc. št. ... Vendar dejansko stanje glede vrednosti nepremičnin, katerih lastnik je tožničin sin, v času izdaje izpodbijane odločbe, ki se upoštevajo v premoženje po ZSVarPre, ob tem, da je socialni spor spor polne jurisdikcije, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca in hkrati odloča o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi, uveljavljani s tožbenim zahtevkom, in se le izjemoma in ob izpolnjenih pogojih po ZDSS-1 odločitev o tem naloži tožencu, v doslej izvedenem dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno.

Toženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da je izpodbijano dokončno odločbo oprl na podatke, ki jih je pridobil v postopku izdaje izpodbijanih odločb od Geodetske uprave RS. Iz izpisa ISCSD2 z dne 21. 2. 2012 tako izhaja, da je tožničin sin lastnik naslednjih nepremičnin: k.o. št. ... (A.), parc. št. ... v vrednosti 2.501,60 EUR (gozdno zemljišče); k.o. ... (B.), parc. št. ... v vrednosti 3.061,76 EUR (kmetijsko zemljišče); k.o. ..., parc. št. ... v vrednosti 1.722,24 EUR (pozidano zemljišče), k.o. ..., parc. št. ... v vrednosti 732,00 EUR (stavba-drug nestanovanjski kmetijski del stavbe, na primer vinotoč, manjša žaga, gnojišče, zbiralnica mleka, kolnica, lopa, drvarnica), k.o. ..., parc. št. ... v vrednosti 22.326,40 EUR (stavba-klet, vinska klet, viski hram, zidanica) in k.o. ..., št. 66/1 v vrednosti 44.257,54 EUR (stavba-stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem v samostoječi hiši). Skupaj vrednost navedenih nepremičnin znaša 74.601,54 EUR, oziroma brez k.o. ..., št. ..., ki ga v premoženje ni upošteval že toženec , vrednost nepremičnin znaša 30.344,00 EUR.

Geodetska uprava RS na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN; Ur. l. RS, št. 47/2006 s spremembami) vodi register nepremičnin, med drugim tudi podatke o vrednosti nepremičnin. Gre za uradno evidenco, zato podatki iz te evidence predstavljajo javn o listino po 224. členu ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Tožnica je tako sodišču prve stopnje predložila izpis

Geodetske uprave RS z dne 10. 1. 2013, ki kaže na drugačno vrednost nepremičnin v lasti tožničinega sina na dan 10. 1. 2013. Iz tega izpisa izhaja, da je tožničin sin lastnik nepremičnine k.o. št. ... (A.), parc. št. ... v vrednosti 2.502,00 EUR (gozdno zemljišče); in nepremičnine k.o. ... (B.), in sicer št. ... (stanovanje), št. ... (prostor za spravilo pridelka), št. ... (drvarnica), in št. ... (kmetijsko in pozidano zemljišče), v vrednosti 45.973,00 EUR. Premoženje tožničinega sina, vključno s stanovanjem, ki ga toženec ni ušteval v premoženje, tako na dan 10. 1. 2013 glede na izpis Geodetske uprave RS skupaj znaša 48.475,00 EUR.

Sodišče prve stopnje ob ugotovitvi različnih vrednosti nepremičnin na dan 21. 2. 2012 in na dan 10. 1. 2013 ni ugotavljalo niti, katere nepremičnine v lasti tožničinega sina se po ZUPJS upoštevajo v premoženje tožničine družine, oziroma katere so, če so, poleg stanovanja, v katerem tožnica in njen sin bivata, iz premoženja po ZSVarPre izvzete (kmetijsko in gozdno zemljišče), niti kakšna je bila njihova vrednost ob izdaji izpodbijanih odločb. Za odločitev v tej zadevi pa je bistvenega pomena prav vrednost nepremičnin v lasti tožničinega sina po stanju ob izdaji izpodbijane odločbe. Dejansko stanje je v obravnavani zadevi tako ostalo povsem nerazčiščeno. S tem v zvezi toženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je vrednost nepremičnin, kot je obstajala v času izdaje izpodbijanih odločb, do dne 10. 1. 2013 lahko tudi spremenila. Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje navajala, da je bila vrednost hiše po pritožbi znižana.

Na podlagi navedeneg a je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo, ki se po določbi 355. člena ZPP vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da navedenih pomanjkljivosti ne more samo odpraviti, saj je potrebno ugotoviti dejansko stanje in izvesti dokaze, ki v doslej izvedenem dokaznem postopku še niso bili izvedeni.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju najprej ugotoviti, katere nepremičnine v lasti tožničinega sina se po ZUPJS upoštevajo v premoženje tožničine družine, oziroma katere so, če so, poleg stanovanja, v katerem tožnica in njen sin bivata, iz premoženja po ZSVarPre izvzete (kmetijsko zemljišče, gozdno zemljišče), ter kakšna je bila njihova vrednost ob izdaji izpodbijanih odločb. V kolikor se je vrednost nepremičnin v lasti tožničinega sina po podatkih Geodetske uprave RS glede na stanje ob izdaji izpodbijanih odločb in glede na stanje na dan 10. 1. 2013 spremenilo, bo moralo ugotoviti tudi zakaj oziroma na kakšen način se je spremenilo, in presoditi, kaj to pomeni za ugotovitev vrednosti nepremičnin, kot je obstajala ob izdaji izpodbijanih odločb. V ta namen bo moralo v dopolnjenem dokaznem postopku vpogledati, prebrati in dokazno oceniti vse listine v sodnem in upravnem spisu in po uradni dolžnosti skladno z načelom materialne resnice (61. člen ZDSS-1) in preiskovalnim načelom (62. člen ZDSS-1) najprej od tožnice ali Davčne uprave RS pridobiti podatke o tem, ali gozdno in kmetijsko zemljišče v lasti tožničinega sina daje dohodke višje, od bruto minimalne plače, in od Geodetske uprave RS podatke o vrednosti nepremičnin, ki so v lasti tožničinega sina, in se vštevajo v premoženje tožničine družine, v času izdaje izpodbijanih odločb, ter nato, če bi bilo to potrebno, izvesti še druge dokaze za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja.

Ko bo v navedeni smeri ugotovljeno dejansko stanje, bo sodišče prve stopnje lahko presodilo, ali je v obravnavanem primeru podan izključitveni razlog iz 27. člena ZSVarPre, zaradi katerega tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči. Šele nato bo lahko ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca in odločilo, ali je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči, plačila prispevka za obvezno zavarovanje po 30. členu ZUPJS in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po 29. členu ZUPJS.