Jedro

Pritožbeno ni problematizirana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila pri obdolžencu dne 4. 1. 2022 že opravljena hišna preiskava, na podlagi odredbe sodišča, v okviru katere so bile obdolžencu zasežene istovrstne prepovedane substance, ki so predmet tudi sedanjih očitkov. Glede na to ugotovitev, je lahko sodišče prve stopnje, ob pritožbeno neproblematiziranih objektivnih okoliščinah storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, na ravni utemeljenega suma sklepalo tudi na subjektivni odnos obdolženca do očitanih mu kaznivih dejanj.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, ob vložitvi obtožnice, med drugim tudi zoper obdolženega A. A. podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica. Navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge po 370. členu ZKP in predlaga spremembo sklepa, tako, da se pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti pritožbeno izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnico namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, za njegovo ponovitveno nevarnost ter sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Pritožbeno ni problematizirana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila pri obdolžencu dne 4. 1. 2022 že opravljena hišna preiskava, na podlagi odredbe sodišča, v okviru katere so bile obdolžencu zasežene istovrstne prepovedane substance, ki so predmet tudi sedanjih očitkov. Glede na to ugotovitev, je lahko sodišče prve stopnje, ob pritožbeno neproblematiziranih objektivnih okoliščinah storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, na ravni utemeljenega suma sklepalo tudi na subjektivni odnos obdolženca do očitanih mu kaznivih dejanj. Ravno tudi na tej podlagi je lahko sodišče prve stopnje na ravni utemeljenega suma sklepalo na obdolženčevo zavest prepovedanosti rokovanja s snovmi, ki so predmet tokratnega kazenskega postopka, torej kaznivosti takšnega ravnanja, ne glede na način plačevanja posameznega nakupa. Dokončno oceno dokazanosti obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, tudi v subjektivnem pogledu, bo pa seveda lahko podalo sodišče šele po opravljeni glavni obravnavi, v kolikor bo obtožba postala pravnomočna, kar pomeni, da terjanje dokončnega odgovora na vprašanje, ali je podan naklep, oziroma obdolženčeva zavest prepovedanosti ravnanja, presega okvire tega pritožbenega postopka.

6. Okvire tega pritožbenega postopka presega tudi pritožbena polemika o nedopustnosti tega, da se zoper obdolženca vodita dva kazenska postopka, torej postopek na podlagi ravnokar vložene obtožnice in postopek na podlagi sklepa o uvedbi preiskave z dne 6. 6. 2023, po katerem, da se obravnava istovrstno kaznivo dejanje, storjeno v času od 2019 do 4. 1. 2022. Odločitev o vodenju enotnega (združenega) postopka je v domeni sodišča prve stopnje. Enako pa je tudi vprašanje pravne opredelitve obdolžencu očitane kriminalne količine, v vsakem primeru pridržano sodišču za čas po opravi glavne obravnave.

7. Enako usodo deli tudi pritožbena razprava o obdolženčevi neprištevnosti oziroma bistveno zmanjšani prištevnosti, ko bo dokončen odgovor tudi na to vprašanje lahko dalo sodišče šele po izvedbi vseh topogledno relevantnih dokazov, oziroma po opravljeni glavni obravnavi. Ob tem, ko so bile obdolžencu ob hišni preiskavi v letu 2022 zasežene istovrstne snovi, ki so predmet tudi sedanjih očitkov, pritožba ne more biti uspešna pri problematiziranju zaključka sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma v tem smislu, da obdolženec naj ne bi vedel, da naj bi šlo za prepovedane substance po prvem odstavku 186. člena KZ. Pritožbeno sodišče tako v celoti sprejema obširno argumentiran zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj.

8. Za pritožbeno sodišče pa je v celoti sprejemljiv tudi zaključek o obdolženčevi ponovitveni nevarno0sti, ko je slednja, tudi po sodbi pritožbenega sodišča še posebej izkazana ob pritožbeno neproblematiziranih objektivnih in subjektivnih okoliščinah zlasti z dejstvom zasega prepovedanih substanc že v letu 2022 in ponovnega prometa z njimi, katerega je obdolženec trenutno utemeljeno osumljen.

9. Končno pa pritožbeno sodišče deli stališče sodišča prve stopnje tudi glede sorazmernosti uporabljenega osebnega omejevalnega ukrepa ter neogibne potrebnosti pripora za preprečitev obdolženčeve izrazite ponovitvene nevarnosti. Tako je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da pritožbene navedbe niso utemeljene in da se sodišču prve stopnje tudi ni primerila nobena od uradoma upoštevnih kršitev, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Pravno podlago za takšno odločitev daje določilo tretjega odstavka 402. člena ZKP.

10. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.