Jedro

Izvršilni postopek se vodi, ker dolžnik predhodno ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti. Zato je on tisti, ki nosi breme stroškov izvršilnega postopka, razen če iz okoliščin posameznega primera izhaja, da je upnik določene stroške dolžniku povzročil neutemeljeno. Upnik je tako skladno z določilom šestega odstavka 38. člena ZIZ dolžan dolžniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je povzročil neutemeljeno. V predmetni pritožbi upnik utemeljeno uveljavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.

Vloga dolžnika z dne 5. 1. 2026 je bila vložena po tem, ko je upnik ravnal skladno z zakonsko možnostjo po šestem odstavku 31. člena ZIZ in v zvezi z dodatno razjasnitvijo dolžnikovega premoženjskega stanja predlagal narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja. Povedano še drugače, povod za nastanek stroškov dolžnikove vloge z dne 5. 1. 2026 je torej res dal upnik, vendar mu kljub temu ni mogoče očitati, je dolžniku s tem v zvezi nastale stroške povzročil neutemeljeno. Upnik se je namreč zgolj poslužil možnosti, ki mu jo dalje zakon v postopku s predložitvijo seznama dolžnikovega premoženja, pri čemer pa ne more biti bistveno, ali so bile upnikove navedbe v vlogi z dne 18. 6. 2025 utemeljene oziroma njegov dvom upravičen, ali ne. Glede na navedeno in ker se predmetni izvršilni postopek vodi iz razloga, ker dolžnik ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti, upnika ni pravilno bremeniti za stroške dolžnikove vloge z dne 5. 1. 2026.

Izrek

1.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžnik sam krije svoje stroške vloge z dne 5. 1. 2026.

2.Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati 47,93 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, dolžnik pa krije svoje stroške pritožbenega postopka sam.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje stroške dolžnika odmerilo na 107,75 EUR, ki jih mora upnik povrniti dolžniku v roku 8 dni po pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za izpolnitev dalje.

2.Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, ki naj stroškovni predlog upnika v celoti zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče je z izpodbijanim sklepom brez podlage odmerilo stroške dolžnika na 107,55 EUR in sklenilo, da jih mora upnik povrniti dolžniku. Skladno s sedmim odstavkom 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) je dolžan upnik povrniti le stroške, ki jih je neutemeljeno povzročil, in le na zahtevo dolžnika ter le, kolikor gre za potrebne stroške. Izpodbijani sklep sploh nima vsebine o tem, da bi odmerjene stroške upnik dolžniku povzročil neutemeljeno, kar je nujni pogoj za naložitev plačila stroškov upniku v izvršilnem postopku. Že zato je z izpodbijanim sklepom kršen sedmi odstavek 38. člena ZIZ, posledično pa je sklep zmoten in nezakonit. Sodišče bi moralo stroške, ki jih je priglasil dolžnik, zavrniti, saj ni podlage, da bi jih odmerilo v plačilo upniku. Še več, dolžnik ni zahteval nobene povrnitve stroškov, za katere bi zatrjeval, da bi jih neutemeljeno povzročil upnik. Ker torej ustrezne zahteve dolžnik ni podal in ne trditve, da bi šlo za neutemeljeno povzročene stroške, je sodišče z izpodbijanim sklepom preseglo njegove zahteve in trditve (kršilo 7. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), posledično pa je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Storjena je bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in tudi bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče stroškov ne bi smelo ugotavljati ali odmeriti ali jih naložiti v plačilo upniku. Z izpodbijanim sklepom je kršen sedmi odstavek 38. člena ZIZ, posledično pa je sklep zmoten in nezakonit. Stroški dolžnika v izvršilnem postopku so namreč, razen v izjemnih primerih iz sedmega odstavka 38. člena ZIZ, njegovi lastni. Prav tako očitno upnik sploh ni neutemeljeno povzročil nobenih stroškov upnika. Upnik je z vlogo z dne 18. 6. 2025 zahteval opravo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja po šestem odstavku 31. člena ZIZ, v vlogi z dne 18. 6. 2025 pa je dodatno pojasnil, zakaj je potreben narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja (tudi, da se dolžnik na naroku pod težo opozorila pred krivim pričanjem opredeli so vsega svojega premoženja). Narok je nedvomno potreben tudi zato, ker upnik v postopku ni bil poplačan, sodišče pa je izdalo odredbo z dne 10. 12. 2025, na katero je s spornima vlogama odgovarjal dolžnik. Odločitev sodišča, zakaj je izdalo navedeno odredbo in ne razpisalo naroka, je izven domene upnika in upnik dolžniku nedvomno ni povzročil nobenih nepotrebnih stroškov. Tako ni nobene podlage, da jih sodišče odmeri ali naloži v plačilo upniku. Upnik še poudarja, da je dolžnik tisti, ki v predmetnem postopku povzroča stroške upniku, poplačila terjatve pa upnik kljub prizadevanju v predmetnem postopku ni prejel.

3.Dolžnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo odgovarja na pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

6.Sodišče prve stopnje je upniku naložilo, da mora dolžniku povrniti stroške njegove vloge z dne 5. 1. 2026, s katero je dolžnik po pozivu sodišča (drugič) predložil seznam svojega premoženja in dodatno pojasnil svoje premoženjsko stanje, kot odziv na navedbe upnika v vlogi z dne 18. 6. 2025. V le-tej je upnik na podlagi šestega odstavka 31. člena ZIZ po prejetem seznamu dolžnikovega premoženja predlagal narok za ugotavljanje le-tega in obrazloženo utemeljil, zakaj tako predlaga. Sodišče prve stopnje pa naroka ni razpisalo, temveč je dolžnika ponovno odredilo predložitev seznama njegovega premoženja, pri čemer mu je svojo odredbo vročilo skupaj z vlogo upnika z dne 18. 6. 2025. V vlogi z dne 5. 1. 2026 je dolžnik pojasnil, da se njegovo premoženjsko stanje v bistvenem ni spremenilo in odgovoril oziroma prerekal upnikove navedbe iz vloge z dne 18. 6. 2025, iz katere izhaja, da se dolžnik prvotno očitno ni popolno izjavil o stanju svojega premoženja.

7.Sodišče prve stopnje je kot bistveno pojasnilo, da je bila dodatna obrazložitev dolžnika glede njegovega premoženjskega stanja potrebna zaradi trditev upnika, da se je dolžnik očitno nepopolno izrekel o stanju svojega premoženja, ko je po sedanjem stanju zemljiške knjige pri nepremičnini ID znak 001 vknjižena A. A. kot lastnica do 1/2 in gre za skupno premoženje dolžnika in A. A. Upnik je predlagal, naj se dolžnik do tega opredeli in pojasni njegove premoženjske pravice na tej nepremičnini in njegova razpolaganja z njo. Sodišče prve stopnje je zato štelo, da je bila dopolnitev potrebna in ima dolžnik pravico zahtevati povračilo stroškov dodatne vloge, saj je dopolnitev povzročil upnik glede na njegove trditve. Višje sodišče pritrjuje pritožbi upnika, da takšno stališče ni pravilno.

8.Izvršilni postopek se vodi, ker dolžnik predhodno ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti. Zato je on tisti, ki nosi breme stroškov izvršilnega postopka, razen če iz okoliščin posameznega primera izhaja, da je upnik določene stroške dolžniku povzročil neutemeljeno1. Upnik je tako skladno z določilom šestega odstavka 38. člena ZIZ dolžan dolžniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je povzročil neutemeljeno. V predmetni pritožbi upnik utemeljeno uveljavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.

9.Kot rečeno, so stroški dolžnikove vloge z dne 5. 1. 2026 nastali zato, ker je upnik po prejemu predloženega seznama dolžnikovega premoženja predlagal opravo naroka, pri čemer je podlago za tak predlog imel v izrecni določbi šestega odstavka 31. člena ZIZ. Pri tem je upnik posebej izpostavil vprašanje lastniškega stanja na nepremičnini ID znak 001. Sodišče prve stopnje naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja ni opravilo, temveč je dolžnika še enkrat pozvalo k predložitvi seznama njegovega premoženja. To je dolžnik, skupaj z dodatnimi pojasnili glede na navedbe v upnikovi vlogi z dne 18. 6. 2025, storil z zadevno vlogo z dne 5. 1. 2026.

10.Iz navedenega izhaja, da je bila vloga dolžnika z dne 5. 1. 2026 vložena po tem, ko je upnik ravnal skladno z zakonsko možnostjo po šestem odstavku 31. člena ZIZ in v zvezi z dodatno razjasnitvijo dolžnikovega premoženjskega stanja predlagal narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja. Povedano še drugače, povod za nastanek stroškov dolžnikove vloge z dne 5. 1. 2026 je torej res dal upnik, vendar mu kljub temu ni mogoče očitati, je dolžniku s tem v zvezi nastale stroške povzročil neutemeljeno. Kot rečeno, se je namreč upnik zgolj poslužil možnosti, ki mu jo dalje zakon v postopku s predložitvijo seznama dolžnikovega premoženja, pri čemer pa po presoji višjega sodišča ne more biti bistveno, ali so bile upnikove navedbe v vlogi z dne 18. 6. 2025 utemeljene oziroma njegov dvom upravičen, ali ne. Glede na navedeno in ker se predmetni izvršilni postopek vodi iz razloga, ker dolžnik ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti, upnika ni pravilno bremeniti za stroške dolžnikove vloge z dne 5. 1. 2026.

11.Po povedanem je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da dolžnik sam krije stroške vloge z dne 5. 1. 2026.

12.Upnik, ki je s pritožbo uspel, je upravičen do povrnitve svojih potrebnih stroškov pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku (107,75 EUR) je višje sodišče skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT; drugi odstavek 20. člena Odvetniške tarife; v nadaljevanju; OT) in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju; ZST-1) upniku priznalo 10,20 EUR za sestavo pritožbe (za več ni podlage v tar. št. 3468 ZOdvT), 2,04 EUR (pavšalni znesek 20% vrednosti nagrade) za materialne stroške, 22% DDV in 33,00 EUR za sodno takso za pritožbo, kar znaša 47,93 EUR. Ta znesek mora dolžnik upniku plačati v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila. Dolžnik pa krije svoje stroške pritožbenega postopka sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Orož D. v: Rijevec V., Orož D., Ekart A. (ur.), Zakon o izvršbi in zavarovanju, Splošni del, Lexpera in GV založba, Ljubljana 2026, str. 544.