Jedro

Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sodišče druge stopnje upošteva le, če stranka v pritožbenem postopku konkretizirano napada razloge v izpodbijanem sklepu, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje. V konkretnem primeru bi to pomenilo nasprotovanje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede finančnega položaja toženke, ki bi lahko bile podlaga za ugoditev njenemu predlogu. Ker ugotovitvam v izpodbijanem sklepu toženka ne nasprotuje, je sodišče druge stopnje vezano na ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijanem sklepu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo opr. št. III Pg 1317/2020 z dne 3. 5. 2021. Bistveni razlogi v izpodbijanem sklepu so, da toženka v predlogu in dopolnitvi predloga ni določneje konkretizirala nezmožnosti plačila odmerjene sodne takse v znesku 315,00 EUR. Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) izhajalo iz podatkov, ki jih o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke lahko pridobi po uradni dolžnosti. Kot bistveno je sodišče izpostavilo, da je imela toženka na dan 31. 12. 2020, kar izhaja iz bilance stanja za leto 2020, 4.459.078,52 EUR sredstev, od tega 455.108,39 EUR dolgoročnih sredstev v obliki opredmetenih osnovnih sredstev in 4.003.970,13 EUR kratkoročnih sredstev (zalog ter kratkoročnih poslovnih terjatev). Toženka je imela tudi kratkoročne obveznosti v višini 7.331.097,68 EUR, dolgoročnih obveznosti nima.

2. Iz vpogleda v AJPES in register KDD je dalje razvidno, da ima od 3. 12. 2019 zaprt TRR in je imetnica vrednostnih papirjev. Iz vpogleda v EZK izhaja, da je lastnica petih nepremičnin. Iz pojasnil k izkazom v AJPES ne izhaja, da podjetje ne bi poslovalo. Toženka v vlogah sodišču ni pojasnila, kaj predstavljajo ugotovljena sredstva oziroma za kakšno premoženje konkretno gre. Zato ni mogoče s prepričanjem ugotoviti, da nima niti toliko denarnih sredstev, oziroma da jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja svoje morebitne nadaljnje dejavnosti.

3. Na drugačno stališče sodišča prve stopnje ne more vplivati dejstvo, da za poslovno leto 2020 iz izkaza poslovnega izida izhaja, da čisti poslovni izid obračunskega obdobja toženke znaša -441.249,37 EUR, prenesena izguba -2.438.369,79 EUR in bilančna izguba -2.879.619,16 EUR. Ker je obveznost plačila sodne takse enaka vsem drugim, le da obstaja možnost, da je pod pogojem, da bi plačilo sodne takse v celotnem znesku oziroma takojšnje plačilo sodne takse v celotnem znesku ogrozilo dejavnost pravne osebe, stranka te obveznosti lahko oproščena oziroma je njena izpolnitev razdeljena na več obrokov ali pa je izpolnitev odložena. Vendar pa, kot je bilo pojasnjeno, toženka sodišča ni uspela prepričati, da nima sredstev za plačilo sodne takse, ki znaša 315,00 EUR.

4. Toženka se je zoper sklep pravočasno pritožila in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in toženko v celoti oprosti plačila sodne takse.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Toženka v pritožbi ni konkretizirala pritožbenih razlogov, ampak se je nanje le posplošeno sklicevala ter vztrajala pri svojem stališču, ki ga je zavzela v postopku pred sodiščem prve stopnje.

7. Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sodišče druge stopnje upošteva le, če stranka v pritožbenem postopku konkretizirano napada razloge v izpodbijanem sklepu, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje. V konkretnem primeru bi to pomenilo nasprotovanje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede finančnega položaja toženke, ki bi lahko bile podlaga za ugoditev njenemu predlogu. Ker ugotovitvam v izpodbijanem sklepu toženka ne nasprotuje, je sodišče druge stopnje vezano na ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijanem sklepu (drugi odstavek 350. člena, 340. člen in 366. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Sodišče druge stopnje je v okviru uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov preizkusilo tudi, ali je sodišče prve stopnje napravilo kakšno absolutno bistveno postopkovno kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Pri tem je ugotovilo, da ni bila storjena nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev, materialnopravne določbe ZST-1 pa so bile pravilno uporabljene. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9. O pritožbi zoper sklep je odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366a. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).