Jedro

Kljub temu, da se v pravnomočnem izreku odločbe nahaja tudi ugotovitev o obstoju zunajzakonske skupnosti, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve, da se tožnici dedna pravica prizna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Prva in druga tožena stranka sta v 15. dneh od prejema te odločbe dolžna tožnici povrniti 505,66 EUR stroškov odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica od 4.10.1997 dalje živela v zunajzakonski skupnosti s sedaj že pokojnim A. K. in ji gre zato po njem dedna pravica. Odločilo je še, da so ji toženci dolžni nerazdelno povrniti pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentov

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta prva in druga tožena stranka vložili revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve procesnega prava. Navajata, da je teorija zavzela stališče, da niti s splošno ugotovitveno tožbo, niti z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti. Zato je prvostopenjsko sodišče s sprejeto odločitvijo in konkretnim izrekom ravnalo v nasprotju z določbami pravdnega postopka. Materialno pravo pa je bilo zmotno uporabljeno, ker sta sodišči ugotovili obstoj zunajzakonske skupnosti, čeprav le-te po prepričanju revidentov, kar dodatno obrazložita, ni bilo. Sodišči nista ugotavljali obstoja volje živeti skupaj kot mož in žena, zlasti pa nista ugotavljali ali je ta volja obstajala pri zapustniku, kar naj bi dokazovala tudi reviziji priložena listina za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo z dne 24.11.2004. Predlagata, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo primarno spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V dopolnitvi revizije sta revidenta navedla znesek izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.

4. Sodišče je revizijo vročilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l . RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3; v nadaljevanju ZPP) nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. O obstoju zunajzakonske skupnosti glede na določilo drugega odstavka 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15-644/1976 s spremembami in dopolnitvami; ZZZDR) ni mogoče odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od tega vprašanja. V tej pravdi je tožnica zahtevala ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti s pokojnim zaradi priznanja dedne pravice, priznanju katere otroci pokojnega oporekajo. To pomeni, da je sodišče o obstoju zunajzakonske skupnosti odločalo kot o vprašanju, od rešitve katerega je bil odvisen obstoj tožničine dedne pravice. Kljub temu, da se v pravnomočnem izreku odločbe nahaja tudi ugotovitev o obstoju zunajzakonske skupnosti, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve, da se tožnici dedna pravica prizna. Kot to navaja že revident, ima ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti v sodni odločbi le omejen učinek (zavezuje le inter partes).

7. Neutemeljen pa je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava, s katerim revizija v bistvu nedovoljeno izpodbija dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč v dokaznem postopku, ki je prestal pritožbeni preizkus, ugotovilo tako zunanje znake zunajzakonskega razmerja (skupno življenje, skupna praznovanja v širšem krogu družine, skupno preživljanje prostega časa), kot tudi notranje (finančno sodelovanje, skupno razpolaganje z delom denarja, seznanjenost s finančnimi prejemki obeh, čustvena navezanost, skrb v času bolezni) in je zato izpodbijanje (z navajanjem posameznih delov izpovedbe tožene stranke) ali relativiziranje sprejete dokazne ocene nedovoljeno. Tako ugotovljeno dejansko stanje namreč posredno ugotavlja prav voljo obeh, da živita skupaj kot mož in žena (obstoj izvenzakonske skupnosti v skladu z 12. členom ZZZDR). Takšna volja se namreč odraža prav preko obstoja ugotovljenih zunanjih in notranjih znakov zunajzakonske skupnosti. Pri tem je dodati, da pogosto obstoja takšne volje ni moč ugotavljati neposredno (kot v konkretnem primeru), saj je eden od udeležencev te skupnosti že pokojni.

Reviziji priložena listina o prošnji za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo pa je poleg tega, da je nedovoljena iz zgoraj navedenega razloga, nedovoljena tudi iz razloga po 372. členu ZPP.

8. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba revizijo prve in druge tožene stranke na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti. Odločitev o stroških temelji na 154. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in stroškovniku na l. št. 118.