Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne pa napaka (pri vročanju), ki jo zagreši sodišče. Zato ni utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožene stranke zaradi razloga, ki ga navaja v pritožbi, to je, da ji pred izdajo zamudne sodbe vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ni bilo pravilno vročeno, saj se morebitne napake v zvezi z vročanjem vabila presojajo v okviru obravnavanja pritožbe zoper zamudno sodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožena stranka vložila zaradi izdaje zamudne sodbe z dne 9. 5. 2006, opr. št. Pd 291/2005, skupaj s pritožbo zoper zamudno sodbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da ima tožena stranka ustrezen soliden nabiralnik in je tako nemogoče, da poštnega listka, če bi ga poštar v njem pustil, ne bi dobila. Ker je tožena stranka za izid pravde zainteresirana, je nelogično, da bi prejela obvestilo o poravnalnem in prvem naroku za glavno obravnavo in o sodbi, pa bi ti obvestili ignorirala. Tako je tožena stranka reagirala šele takrat, ko je od svoje banke dobila obvestilo, da so njena denarna sredstva blokirana. Zaradi tega se toženi stranki zastavlja vprašanje, ali je bila vročitev vabila in sodbe opravljena v skladu z določbami 141. člena ZPP. Nadalje navaja, da bi se moralo, glede na to, da je nov ZPP začel veljati nekaj dni po tem, ko je bil izdan izpodbijani sklep, uporabiti stališče iz novele, ki določa, da se morata vabilo za prvi narok in sodba strankama vročiti osebno. Poleg tega še navaja, da je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo s sklepom, čeprav je o predlogu odločilo meritorno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna, čeprav deloma iz drugih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da sta bili vabilo toženi stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in kasneje tudi zamudna sodba, vročeni skladno z določbami 141. člena ZPP. Toženi stranki, ki je bila o sporu obveščena, saj je podala odgovor na tožbo, je bilo puščeno obvestilo o prispeli pošiljki tako pri vročanju vabila na narok kot tudi pri vročanju zamudne sodbe, vendar tožena stranka v 15 dneh od prejema obvestila pošiljke ni prevzela. Tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v tem primeru upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje ni izkazan, saj bi morala tožena stranka kot samostojni podjetnik urediti svojo organizacijo in poslovanje in s tem tudi sprejemanje pošiljk tako, da bi si zagotovila ustrezen način za prevzemanje pošiljk in je tako za nesprejemanje svoje pošte odgovorna sama.

Po 1. odstavku 116. člena ZPP sodišče na predlog stranke dovoli, da v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za opravo kakšnega pravdnega dejanja in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz upravičenega vzroka. Glede na to je predpostavka za odločanje o utemeljenosti zahteve za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki. To pomeni, da napake, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje, ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, saj se te napake presojajo v okviru obravnavanja pritožbe v zvezi s preizkusom zakonitosti odločbe sodišča prve stopnje. Trditev tožene stranke, da ji v postopku pred izdajo zamudne sodbe ni bilo pravilno vročeno vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in ji tudi zamudna sodba ni bila pravilno vročena, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje meritorno odločilo s sklepom, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je takšna odločitev pravilna in v skladu s 128. členom ZPP, po katerem sodišče izdaja odločbe v obliki sodbe ali sklepa. O tožbenem zahtevku odloči sodišče s sodbo in kadar ne odloči s sodbo, odloči s sklepom. Prav tako so neupoštevne tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje upoštevati tudi stališče novega ZPP, ki ob odločitvi sicer še ni veljal, da se vabilo za prvi narok in sodba morata stranki vročiti osebno. To določilo je vseboval že ZPP pred uveljavitvijo novele 1. 10. 2008 in sicer v 142. členu. Iz listin v spisu pa tudi izhaja, da je bilo toženi stranki vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo poslano z osebno vročitvijo (l. št. 16, 17, 18, 19 in 23), na enak način pa ji je bila poslana tudi zamudna sodba (l. št. 26), ki je bila toženi stranki, kljub temu, da to ni bilo potrebno, saj ji je bila vročena že 26. 5. 2008 (l. št. 26), vročena tudi z nabitjem na oglasno desko (l. št. 27-28). Tako je sodišče prve stopnje obe sodni pisanji toženi stranki vročalo skladno z določili ZPP.

Ker tako niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).