Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka je uveljavljala pravno sredstvo zoper odločitev pritožbenega sodišča. Rednega pravnega sredstva zoper takšno odločitev ni. Zato je prvostopenjsko sodišče štelo, da toženka zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga revizijo, ki je sicer izredno pravno sredstvo. Ker pa je bilo navedeno pravno sredstvo vloženo v postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, jo je prvostopenjsko sodišče nepravilno pozvalo na njeno plačilo.
I. Pritožba zoper sodbo se zavrže. II. Pritožbi proti sklepu I P 150/2009-51 z dne 3.8.2012 se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (v 1. in 2. točki izreka) spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo in ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za revizijo, oba I P 150/2009 z dne 2.7.2012, ugodi in se navedena plačilna naloga razveljavita.
III. Pritožba zoper sklep I P 150/2009-48 z dne 28.6.2012 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
IV. Tožeča stranka sama krije svoj strošek odgovora na pritožbo tožene stranke.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 107712/2008 z dne 3.12.2008 za glavnico v znesku 440,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov dalje ter za izvršilne stroške v znesku 137,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.12.2008 dalje. Hkrati je toženki naložilo, da tožeči stranki povrne 349,97 EUR stroškov pravdnega postopka.
2. Toženka je v pravočasni pritožbi proti sodbi predlagala pritožbenemu sodišču, da jo razveljavi ali pa odloči tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, njej pa naj se povrnejo kot stroški pravdnega postopka v znesku 549,10 EUR. V pritožbi je predlagala odlog plačila sodne takse do končne odločitve sodišča. 3. Sodišče prve stopnje je njen predlog štelo za predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je prvostopenjsko sodišče s sklepom I P 150/2009-34 z dne 21.6.2011 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3265/2011 z dne 25.4.2012, pravnomočno zavrnilo (1).
4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom I P 150/2009-48 zavrnilo toženkin ugovor zoper plačilni nalog, s katerim jo je prvostopenjsko sodišče po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi njenega predloga za oprostitev plačila sodnih taks, pozvalo na plačilo sodne takse za sodbo. Z izpodbijanim sklepom I P 150/2009-51 z dne 3.8.2012 pa je prvostopenjsko sodišče zavrnilo toženkin ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo, hkrati pa je zavrnilo tudi ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za revizijo, zahtevo toženke za izločitev okrajne sodnice H. M., pa je zavrglo.
5. Zoper prvi navedeni sklep in zoper odločitvi iz drugega navedenega sklepa o zavrnitvi njenih ugovorov zoper plačilna naloga je toženka vložila pravočasni pritožbi s pritožbenim predlogom pritožbenemu sodišču, da ju razveljavi. Opozarja na določilo 34. a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in opozarja, da ni mogoče izdati plačilnega naloga za plačilo sodne takse v zadevi, v kateri je izpolnjen pogoj za taksno oprostitev iz razloga brezposelnosti. V obravnavanem primeru gre za takšno situacijo, zato meni, da ni dolžna plačati sodne takse. Izpodbijani plačilni nalogi so zato nepravilni in nezakoniti. Plačilni nalog za plačilo sodne takse za revizijo, nima podlage v zakonu, saj revizija ni bila vložena. Iz določbe prvega odstavka 13. člena ZST-1 izhaja, da lahko upravičenec predlog za oprostitev plačila sodnih taks poda tudi pozneje. V nadaljevanju pritožb podaja svoje videnje zaključkov sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.
6. Pritožba zoper sklep I P 150/2009-51 z dne 3.8.2012 je v izpodbijanem delu utemeljena, pritožba zoper sklep I P 150/2009-48 pa ni utemeljena.
7. Iz gornjega povzetka izpodbijanih odločb izhaja, da je toženka vložila pritožbo zoper sodbo, ob vložitvi pritožbe, pa ni plačala sodne takse. V skladu z določbo prvega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) gre za procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena za obravnavanje pritožbe, razen v primeru, če so podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks (prim. tretji odstavek 105. a člena ZPP). Sodišče prve stopnje je štelo, da je toženka vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks in po dopolnitvi predloga o njem tudi pravnomočno odločilo tako, da ga je zavrnilo. S tem je nastopila toženkina obveznost za plačilo sodne takse, ki ji jo je prvostopenjsko sodišče naložilo s plačilnim nalogom I P 150/2009-45 z dne 9.5.2012. Toženka je v ugovoru zoper navedeni plačilni nalog ugovarjala pravilnosti odmere takse in hkrati navajala, da ga ni mogoče izdati, saj je izpolnjen pogoj za njeno taksno oprostitev iz razloga brezposelnosti. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom I P 150/2009-48 z dne 28.6.2012 pravilno zavrnilo tak ugovor, saj je bila taksa v plačilnem nalogu pravilno odmerjena, toženkin predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je bil že pravnomočno zavrnjen. Pritožba proti takšni odločitvi je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
8. Če je prvostopenjsko sodišče s plačilnim nalogom navedenim v prejšnji točki pravilno pozvalo toženko na plačilo sodne takse, je bila ponovna izdaja plačilnega naloga za isto taksno obveznost z dne 2.7.2012 nepotrebna. Prav tako je bil nepotreben in zato nepravilen poziv toženke s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse za revizijo. Toženka je po prejemu sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, ki je njene pritožbe zavrnilo oziroma zavrglo, vložila vlogo, ki jo je naslovila „Zahteva za razveljavitev vseh sklepov o pritožbah zoper sklepe, izdane v postopku odločanja o sodnih taksah“. Toženka je torej uveljavljala pravno sredstvo zoper odločitev pritožbenega sodišča. Rednega pravnega sredstva zoper takšno odločitev ni. Zato je prvostopenjsko sodišče štelo, da toženka zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga revizijo, ki je sicer izredno pravno sredstvo. Ker pa je bilo navedeno pravno sredstvo vloženo v postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in ker se v takšnem postopku v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1 sodna taksa ne plača, jo je prvostopenjsko sodišče nepravilno pozvalo na njeno plačilo. Glede na navedeno je bil toženkin ugovor zoper oba plačilna naloga utemeljen, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP njeni pritožbi ugodilo ter sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je toženkinima ugovoroma zoper omenjeni odločbi ugodilo in plačilna naloga I P 150/2009 z dne 2.7.2012 razveljavilo.
Glede toženkinega poudarjanja v obeh pritožbah, da ni vložila revizije, pa je treba navesti, da če je tako, je treba omenjeno „Zahtevo za razveljavitev vseh sklepov o pritožbah zoper sklepe“ z dne 23.5.2012 zavreči, saj zakon takšnega pravnega sredstva ne pozna.
9. Pritožba proti sodbi je prepozna.
10. Iz potrdila o vročitvi sodbe toženki izhaja, da osebna vročitev ni bila mogoča. Vročevalec je zato v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP v toženkinem hišnem predalčniku in na naslovu njenega prebivališča 16.3.2011 pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15-ih dni, v katerem mora toženka pisanje dvigniti. Če tožnik pisanja ne dvigne v 15-ih dneh, se v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom 15-dnevnega roka. To pomeni, da se šteje, če naslovnik najkasneje petnajsti dan, od kar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, ne dvigne sodne pošiljke, vročitev opravljena z iztekom tega dne (2). Če je bilo torej toženki puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena 16.3.2011, se šteje, da je bila vročitev opravljena 31.3.2011 in da je rok za vložitev pritožbe začel teči 1.4.2011 (drugi odstavek 111. člena ZPP). To nadalje pomeni, da se je 8-dnevni rok za vložitev pritožbe (tretji odstavek 458. člena ZPP) iztekel 8.4.2011. Toženka je sodišču poslala pritožbo po pošti priporočeno 11.4.2011, ki se v skladu z drugim odstavkom 112. člena šteje kot dan izročitve pritožbe sodišču. Pritožba je bila torej izročena sodišču po izteku pritožbenega roka, zato je prepozna. Na podlagi določbe 343. člena ZPP, bi jo morala zavreči že sodnica sodišča prve stopnje. Ker tega ni storila jo je zavrglo pritožbeno sodišče (352. člen ZPP).
11. Odločitev o stroških tožeče stranke za odgovor na pritožbo temelji na določilu prvega odstavka 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP. Navedeni strošek ni bil potreben strošek, saj ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve, zato ga je tožeča stranka dolžna kriti sama.
(1) V obdobju do pravnomočne zavrnitve njenega predloga je sodišče prve stopnje izdalo več sklepov (sklep s pozivom toženke, da naj dopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks, sklep naj toženka dopolni predlog za odlog plačila sodnih taks, sklep o zavrženju zahteve za izločitev sodnice), ki jih je toženka izpodbijala s pritožbami, ki so bile zavrnjene oziroma zavržene.
(2) Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010, Aleš Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 4 knjiga, str. 122