Jedro

Pravni interes za preizkus konkretne zadeve pred revizijskim sodiščem ni in ne more biti samo vprašanje, na katerega želi stranka odgovor (ali na načelni ravni ali zaradi morebitnih drugih sodnih sporov - možno predhodno vprašanje za morebitni odškodninski zahtevek v bodoči pravdi), ampak je potreben pravni interes v konkretni zadevi.

Glede na ustavitev postopka v reviziji predlagana odločitev z izdajo ugotovitvene odločbe ne bi z ničemer vplivala oziroma izboljšala revidentkinega položaja v konkretnem nepravdnem postopku.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Po razveljavitvi prvega sklepa o pridržanju A. A. na zdravljenju na zaprtem oddelku zdravstvene organizacije je sodišče prve stopnje v novem odločanju izdalo sklep, da se postopek ustavi, ker je bila A. A. premeščena na odprti oddelek klinike. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep. Stališče obeh sodišč je bilo, da se postopek po 70. in naslednjih členih Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) uporablja takrat, kadar gre za pridržanje oseb v zdravstveni organizaciji v zaprtem oddelku.

V pravočasni reviziji proti drugostopenjskemu sklepu A A. zatrjuje, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Predlaga tako njegovo spremembo, da se ugotovi, da sta ji bili s strani Psihiatrične klinike Ljubljana od 15.8.2005 do odpustitve 19.1.2006 kršeni pravici do varstva osebne svobode in do prostovoljnega zdravljenja. Revizija je obširna in povzema razloge pritožbe, razloge pritožbenega sodišča, citira celotno vsebino 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, sklicuje se tudi na druge mednarodne akte, na 19. člen Ustave Republike Slovenije (URS), posebej še na 32. člen URS. Graja razloge Ustavnega sodišča Republike Slovenije in njegovo sklicevanje na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, očita mu, da ni zagotovilo prizadetim posameznikom v postopku odločanja niti temeljnih človekovih pravic, saj zagovorniki po uradni dolžnosti v praksi ne izvajajo svoje funkcije oziroma ne sodelujejo s pridržanimi osebami. Po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice je razlikovanje med odvzemom prostosti in omejevanjem svobode gibanja v stopnji oziroma intenzivnosti ukrepa in ne v njegovi naravi. Zato revizija meni, da je treba tudi v primeru prisilnega pridržanja na odprtem oddelku psihiatrične klinike pridržani osebi zagotoviti učinkovito sodno varstvo ter na njeno zahtevo odločiti o zakonitosti pridržanja in odrediti izpustitev. Revidentka je bila tudi na odprtem oddelku proti svoji volji in podvržena prisilnemu medikametoznemu zdravljenju ter drugim nezakonitim posegom v zasebnost. V razlogih revidentka ponovi tudi iz revizijskega predloga izhajajočo okoliščino, da je bila odpuščena iz bolnice 19.1.2006. Zatrjuje procesne kršitve, ki jih pojasnjuje s trditvijo, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do določenih pritožbenih navedb in da jih je zavrnilo z obrazložitvijo, da pritožnica ni proti svoji volji pridržana v psihiatrični kliniki. S tem naj bi brez pritožbene obravnave spremenilo v postopku na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, kar pomeni kršitev načela neposrednosti. Dejanska ugotovitev, da je revidentka na odprtem oddelku po svoji volji, je v nasprotju z dokazi, zapisniki in listinami v spisu. Revizija na koncu poudarja, da učinkovito izvajanje pravice do osebne svobode zahteva izdajo meritorne odločbe. Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka pa je bilo revidentki dejansko odvzeto sodno varstvo. Ugotovljena neustavnost določb 70. do 81. člena ZNP sodišča ne odvezuje dolžnosti nuditi sodno varstvo, saj se temeljne človekove pravice uresničujejo neposredno na podlagi ustave.

Revizija je bila vročena drugim udeležencem, ki nanjo niso odgovoriti, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da revidentka nima pravno varovanega interesa za vložitev revizije. Po določbi šestega odstavka 77. člena ZNP je sicer revizija v postopku pridržanja osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji dovoljena, vendar je tudi v takem postopku, tako kot revizije v drugih vrstah postopkov, omejena še z nadaljnjimi pogoji za dovoljenost revizije, med katerimi je osnovni pogoj obstoj pravnega interesa (drugi odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku). Pravni interes za preizkus konkretne zadeve pred revizijskim sodiščem pa ni in ne more biti samo vprašanje, na katerega želi stranka odgovor (ali na načelni ravni ali zaradi morebitnih drugih sodnih sporov - možno predhodno vprašanje za morebitni odškodninski zahtevek v bodoči pravdi), ampak je potreben pravni interes v konkretni zadevi. Tak odgovor bi bil tudi sicer vsaj vprašljiv glede na nesodelovanje osebe, proti kateri naj bi učinkoval. V tej nepravdni zadevi se je postopek končal z ustavitvijo. Tak izid postopka je za revidentko ugoden. Poleg tega revidentka po lastnih navedbah že v času vložitve revizije ni bila več v psihiatrični bolnici, ker so jo 19.1.2006 odpustili. Revidentka sicer vsaj posredno utemeljuje svoj pravni interes s predlagano izdajo ugotovitvene odločbe, vendar je bilo pravkar pojasnjeno, zakaj načelna ugotovitev o zatrjevanih nepravilnostih ne pomeni pravno varovanega interesa za vložitev revizije. Glede na izid postopka v reviziji predlagana odločitev z izdajo ugotovitvene odločbe ne bi z ničemer vplivala oziroma izboljšala revidentkinega položaja v konkretnem nepravdnem postopku.

Ne glede na pravkar pojasnjeno pa revizijsko sodišče pritrjuje tudi razlogom pritožbenega sodišča, da se določbe 7. poglavja ZNP uporabljajo le v primerih, ko gre za prisilno pridržanje oseb na zaprtem oddelku zdravstvene organizacije. Kakšno možnost pravnega in sodnega varstva je revidentka imela v času namestitve na odprtem oddelku zdravstvene organizacije, ji je pritožbeno sodišče pojasnilo že v dveh svojih odločbah v tej zadevi. Uveljavljane procesne kršitve o drugačni ugotovitvi dejanskega stanja v pritožbenem postopku se nanašajo na situacijo v času bivanja na odprtem oddelku in zato ne gre za odločilna dejstva. Poleg tega revizija te trditve opredeljuje na nepravilen način s citiranjem le dela stavka iz razlogov pritožbenega sodišča. Sporni stavek sledi ugotovitvi, da pritožba sama pojasnjuje, da je bila pritožnica res 4.9.2005 odpuščena z zaprtega na odprti oddelek, nato pa, da to pomeni, da ni več proti svoji volji pridržana na zaprtem oddelku psihiatrične klinike. V teh razlogih torej ni ugotovitve, da naj bi bila revidentka po lastni volji na odprtem oddelku in zato tudi ne gre niti za spremembo dejanskega stanja na pritožbeni stopnji, niti za zatrjevano neskladje razlogov z dokazi, zapisniki in listinami v spisu.

Revizijsko sodišče še ugotavlja, da je revidentka na mnoge v reviziji uveljavljane trditve materialnopravne narave že dobila odgovor Ustavnega sodišča Republike Slovenije v njegovi odločbi z dne 15.9.2005 pod Up-778/05-12 o zavrženju njene ustavne pritožbe v zvezi z obravnavanim prisilnim pridržanjem in o zavrniti njene ustavne pobude za (ponovno) oceno ustavnosti 70. do 81. člena ZNP in prvega odstavka 49. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (redna št. 16 tega spisa). Primernosti ureditve postopka v odločbi ustavnega sodišča pod št. U-I-60/03 do odprave ugotovljenih neskladnosti določb ZNP o prisilnem pridržanju z Ustavo Republike Slovenije pa vrhovno sodišče ni pristojno presojati.

Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče v skladu s četrtim odstavkom 384. člena v zvezi s 377. členom Zakona o pravdnem postopku in 37. členom ZNP odločilo kot v izreku te odločbe.