Jedro

Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa davčnega organa. Ta temelji na tretjem odstavku 182. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ZDavP-2 ne vsebuje. Veljajo torej splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.

Izrek

I. Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi.

II. Zadeva se po pravnomočnosti tega sklepa odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 27. 11. 2012 vložila tožbo pri naslovnem sodišču zaradi ugotovitve obstoja lastninske pravice. Tožeča stranka je bila namreč, kot sledi iz tožbe in priloženih listin, s sklepom Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana št. DT 42914-7186/2012-4 08-3121-10 z dne 14. 11. 2012 napotena, da v roku 8 dni od vročitve sklepa vloži tožbo zoper toženo stranko na ugotovitev lastninske pravice na premičninah, ki so predmet izvršbe.

Upravno sodišče ni stvarno pristojno, da odloča v zadevi.

Po določbah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) Upravno sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, o zakonitosti drugih posamičnih aktov in dejanj pa samo, če tako določa zakon, oziroma če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretnem primeru ne gre za takšen primer. Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je citiranega sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa. Ta pa temelji na tretjem odstavku 182. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ZDavP-2 ne vsebuje. Veljajo torej splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru z ozirom na vrednost spornega predmeta (100 000 EUR) in sedež tožene stranke (DURS, DU Ljubljana), v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za odločanje o tožbi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Zato je bilo potrebno na podlagi 19. in 23. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 odločiti tako, kot sledi iz izreka sklepa.