Jedro

Samo zato, ker gre za trajnejše oziroma dalj časa trajajoče razmerje, v katerem najemodajalec zagotavlja možnost uporabe poslovnega prostora, najemnik pa mora mesečno ali v morebitnih daljših časovnih obdobjih plačevati najemnino, najemna pogodba še ne predstavlja vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

Čim ena od pogodbenih strank svojo obveznost v celoti izpolnjuje, ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu 24. člena ZFPPIPP.

Ker tako najemne pogodbe, glede katerih dolžnik predlaga uresničitev odstopne pravice, ne predstavljajo vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb, ni bilo podlage za predlaganje soglasja za odstop od njih po 166. členu ZFPPIPP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika za odpoved najemnih pogodb, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa.

2.Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je razlaga sodišča prve stopnje, da bi bilo v postopku upniške prisilne poravnave pogodbe mogoče odpovedati šele po predložitvi načrta finančnega prestrukturiranja, nevzdržno in rok iz 166. člena ZFPPIPP teče že od izdaje sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Najemne pogodbe ogrožajo nadaljnje poslovanje in možnost uspešnega prestrukturiranja, s tem pa so se strinjali tudi upniki predlagatelji. Zavlačevanje odstopa pa sili dolžnika v plačevanje obveznosti, ki mu škodijo in ga ogrožajo ter je v nasprotju z načelom hitrosti postopka.

3.Predlagatelja sta se strinjala s pritožbo, enako tudi upravitelj.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog dolžnika za odstop od najemnih pogodb zaradi njegove preuranjenosti; o tem namreč ni mogoče odločati pred predložitvijo načrta finančne reorganizacije, za katerega predložitev pa naj bi rok potekel šele 10.10.2024. Pri tem je še navedlo, da niti nima podlage, da bi od dolžnika zahtevalo vse podatke o ukrepih prestrukturiranja, saj je to odvisno od upnikov, ki so predlagali postopek prisilne poravnave.

6.Dolžnik je odstop od najemnih pogodb predlagal na podlagi 166. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Ta določa, da z začetkom postopka prisilne poravnave insolventni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (prvi odstavek 166. člena ZFPPIPP), ki jo lahko uresniči v enem mesecu od začetka postopka prisilne poravnave, če za njeno uresničitev dobi soglasje sodišča.

7.Iz navedenega določila izhaja, da to velja le za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Taka pogodba pa je dvostranska pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti nobena pogodbena stranka ni izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi pogodbe ali nobena od njiju teh obveznosti ni izpolnila v celoti (drugi odstavek 24. člena ZFPPIPP). Zato je vprašanje, ki ga je treba najprej razrešiti, ali so najemne pogodbe, ki so predmet dolžnikovega predloga, vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

8.Po oceni višjega sodišča te najemne pogodbe ne predstavljajo vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb v smislu 24. člena ZFPPIPP. Pri najemnih pogodbah, ne glede na to, ali so sklenjene za določen ali nedoločen čas, gre za trajno razmerje, v katerem je najemodajalec (praviloma) izpolnil svojo obveznost – dolžniku kot najemniku je izročil poslovne prostore (prodajalne), za kar mu mora najemnik plačati najemnino. Gre za trajnejše razmerje, ki lahko preneha z odpovedjo ali sporazumno (potek časa pri morebitnih najemnih pogodbah, sklenjenih za določen čas, v obravnavani zadevi ni relevanten; primerjaj 23. in 24. člen Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih oziroma 616. člen Obligacijskega zakonika, prav tako niso zatrjevane kršitve najemne pogodbe). Samo zato, ker gre za trajnejše oziroma dalj časa trajajoče razmerje, v katerem najemodajalec zagotavlja možnost uporabe poslovnega prostora, najemnik pa mora mesečno ali v morebitnih daljših časovnih obdobjih plačevati najemnino, pa najemna pogodba še ne predstavlja vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. V tem prepričanju višje sodišče utrjuje tudi ureditev v ZFPPIPP za stečajne postopke. Ta v oddelku 5.3 o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka posebej ureja odpoved najemnih in zakupnih pogodb (v 248. členu ZFPPIPP) in v pododdelku 5.3.3 določa posebna, drugačna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, kar že samo po sebi pomeni, da pri najemnih pogodbah vsaj praviloma ne gre za take pogodbe, zaradi česar je potrebna posebna ureditev za najemne pogodbe.

9.Dolžnik ne zatrjuje, da najemodajalci ne bi izpolnili svojih pogodbenih obveznosti, da torej ne bi dolžniku zagotavljali poslovnih prostorov. To pa pomeni, da so svojo obveznost v celoti izpolnili. Čim pa ena od pogodbenih strank svojo obveznost v celoti izpolnjuje, ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu 24. člena ZFPPIPP.

10.Ker tako najemne pogodbe, glede katerih dolžnik predlaga uresničitev odstopne pravice, ne predstavljajo vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb, ni bilo podlage za predlaganje soglasja za odstop od njih po 166. členu ZFPPIPP. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tak predlog zavrglo. Ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), čeprav iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.