Jedro

V smislu 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi dokončni obračun izvršitelja (t.j. obračun, ki ni sporen in je potekel rok za upnikovo zahtevo, da o obračunu odloči sodišče), kar je izrecno določeno v drugem odstavku 38.c člena ZIZ. Vendar v skladu citirano določbo dokončni obračun predstavlja izvršilni naslov le glede izterjave v dokončnem obračunu obračunane terjatve izvršitelja do upnika iz naslova plačila za delo in stroškov izvršitelja. Ne predstavlja pa izvršilnega naslova upnika zoper izvršitelja za izterjavo zneska kupnine, ki jo je izvršitelj pridobil s prodajo dolžnikovih premičnin, in do prejema katere je upnik upravičen na podlagi določb 97. člena ZIZ.

Izvršilnega naslova tudi ne predstavlja dokončni obračun terjatve z obvestilom o delitvi kupnine, izdan na podlagi določb 97. člena ZIZ. Čeprav je v petem odstavku 97. člena ZIZ določeno, da je na podlagi takšnega dokončnega obračuna terjatve z obvestilom o delitvi kupnine izvršitelj dolžan v osmih dneh od dokončnosti obračuna opraviti poplačilo upnika, v določbah ZIZ (prav tako pa tudi ne v določbah kakšnih drugih predpisov) ni podlage, da bi bilo takšno obvestilo mogoče šteti kot izvršilni naslov upnika zoper izvršitelja za plačilo terjatve v višini kupnine, do prejema katere je upravičen upnik. Tudi obvestilo o obračunu terjatve z dne 16. 10. 2023, ki ga je upnik skupaj s pisnim poročilom in obračunom plačila za delo in stroškov z dne 16. 10. 2023 predložil predlogu za izvršbo, tako nima lastnosti izvršilnega naslova in ne more biti podlaga za izvršbo za izterjavo upnikove terjatve iz naslova poplačila iz prejete kupnine.

Izrek

I. Dopolnitev pritožbe z dne 24. 1. 2024 se zavrže. II. Pritožba z dne 22. 12. 2023 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo z dne 13. 12. 2023. 2. Zoper sprejeto odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožuje upnik. Meni, da je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da dokončni obračun, na podlagi katerega je upnik zoper izvršitelja predlagal izvršbo za plačilo preostalega zneska izterjanih kupnin od prodaje premičnin dolžnika, ni izvršilni naslov. Določbe drugega odstavka 38.c člena ZIZ po mnenju upnika ni razumeti tako, da je dokončni obračun izvršilni naslov samo za izvršitelja. Sprejeto stališče tudi ni v skladu s petim odstavkom 97. člena ZIZ, ki zahteva, da izvršitelj znesek dobljen s prodajo izplača upniku v osmih dneh od dokončnosti obračuna terjatve. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je sestavni del dokončnega obračuna tudi obvestilo izvršitelja o obračunu terjatve, iz katerega izhaja, da je na podlagi dokončnega obračuna terjatve in obvestila o delitvi kupnine izvršitelj dolžan v osmih dneh od dokončnosti obračuna terjatve opraviti izplačilo upniku. Obvestilo o delitvi kupnine ni potrebno, ker gre v obravnavanem primeru vsa kupnina le enemu upniku. Plačilo za svoje stroške in delo pa si je izvršitelj pri obračunu terjatve pri obeh izvršbah I 248/2023 in I 446/2023 že upošteval. Dalje upnik navaja, da je dejansko in materialnopravno zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre pri predloženem obračunu za vmesni obračun terjatve. ZIZ tega pojma ne pozna, niti to ne izhaja iz priloženih listin. Določilo 97. člena ZIZ ne določa, da lahko izvršitelj z obračunom terjatve čaka do konca izvršilnega postopka. Stališče sodišča, da mora izvršitelj dokončni obračun terjatve podati šele po prodaji vseh predmetov in bi tako bil torej upnik poplačan šele po koncu izvršbe na vseh sredstvih dolžnika, je zmotno, nesmiselno in v nasprotju z namenom izvršilnega postopka. Upnik zato predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in dovoli predlagano izvršbo, dolžniku pa naloži stroške vsega postopka.

3. 24. 1. 2024 je upnik vložil dopolnitev pritožbe, v kateri se skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklicuje na nova dejstva in dokaze glede obračuna upnikove terjatve s strani izvršitelja.

4. Dopolnitev pritožbe je prepozna, pritožba pa ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) in ugotovilo naslednje: Glede dopolnitve pritožbe:

6. Upnik ima prav, da sme pritožnik skladno s 337. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predlagati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Vendar sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le v zakonsko določenem roku za vložitev pritožbe, to je v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje (tretji odstavek 9. člena ZIZ). Izpodbijani sklep je bil upniku po pooblaščencu vročen 18. 12. 2023, osemdnevni pritožbeni rok pa se je iztekel 27. 12. 2023 (drugi odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik je v tem roku 22. 12. 2023 vložil pravočasno pritožbo. Dopolnitev pritožbe z dne 24. 1. 2024 pa je prepozna in jo je sodišče druge stopnje kot takšno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Glede pritožbe:

7. V obravnavanem primeru je upnik na podlagi Pisnega poročila in obračuna za delo in stroške izvršitelja A. A. opr. št. IZV 20/2023, pridružena oprava dejanja IZV 36/2023, z dne 16. 10. 2023 kot izvršilnega naslova vložil predlog za izvršbo zoper izvršitelja zaradi izterjave zneska 39.230,59 EUR s pripadki, kar predstavlja preostanek kupnine, ki jo je izvršitelj na svoj račun prejel iz naslova kupnine od prodanih stvari dolžnika B. B. v izvršilnih postopkih I 248/2023 in I 446/2023. 8. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izvršbo zavrnilo z obrazložitvijo, da dokončni obračun za plačilo dela in stroškov izvršitelja ne predstavlja izvršilnega naslova, ki bi ga upnik pridobil zoper izvršitelja, pač pa obratno. Predstavlja izvršilni naslov za izvršitelja, da si lahko poplača svoje delo in stroške iz izterjanega denarnega zneska (38.c člen ZIZ).

9. Takšna odločitev je po presoji sodišča druge stopnje pravilna, sodišče prve stopnje pa je v utemeljitev svoje odločitve navedlo jasne in prepričljive razloge, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

10. Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZIZ sodišče izvršbo dovoli na podlagi izvršilnega naslova, med katere spadajo izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis in druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov (drugi odstavek 17. člena ZIZ). Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (21. člen ZIZ).

11. V smislu 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi dokončni obračun izvršitelja (t.j. obračun, ki ni sporen in je potekel rok za upnikovo zahtevo, da o obračunu odloči sodišče), kar je izrecno določeno v drugem odstavku 38.c člena ZIZ. Vendar v skladu citirano določbo dokončni obračun predstavlja izvršilni naslov le glede izterjave v dokončnem obračunu obračunane terjatve izvršitelja do upnika iz naslova plačila za delo in stroškov izvršitelja. Ne predstavlja pa izvršilnega naslova upnika zoper izvršitelja za izterjavo zneska kupnine, ki jo je izvršitelj pridobil s prodajo dolžnikovih premičnin, in do prejema katere je upnik upravičen na podlagi določb 97. člena ZIZ.

12. Izvršilnega naslova tudi ne predstavlja dokončni obračun terjatve z obvestilom o delitvi kupnine, izdan na podlagi določb 97. člena ZIZ. Čeprav je v petem odstavku 97. člena ZIZ določeno, da je na podlagi takšnega dokončnega obračuna terjatve z obvestilom o delitvi kupnine izvršitelj dolžan v osmih dneh od dokončnosti obračuna opraviti poplačilo upnika, v določbah ZIZ (prav tako pa tudi ne v določbah kakšnih drugih predpisov) ni podlage, da bi bilo takšno obvestilo mogoče šteti kot izvršilni naslov upnika zoper izvršitelja za plačilo terjatve v višini kupnine, do prejema katere je upravičen upnik. Tudi obvestilo o obračunu terjatve z dne 16. 10. 2023, ki ga je upnik skupaj s pisnim poročilom in obračunom plačila za delo in stroškov z dne 16. 10. 2023 predložil predlogu za izvršbo, tako nima lastnosti izvršilnega naslova in ne more biti podlaga za izvršbo za izterjavo upnikove terjatve iz naslova poplačila iz prejete kupnine.

13. Ker se lahko prisilna izvršba dopusti samo na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, ki pa ga upnik v konkretnem primeru ni predložil oziroma ker s strani upnika predložena listina ni primeren izvršilni naslov za izterjavo upnikove terjatve zoper izvršitelja iz naslova prejema (razdelitve) kupnine od prodaje premičnin v (drugem) postopku premičninske izvršbe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je upnikov predlog za izvršbo zavrnilo.

14. Morebitne nepravilnosti, ki naj bi jih izvršitelj opravil pri opravljanju izvršbe v drugem izvršilnem postopku, vključno z morebitnimi nepravilnostmi, ki se tičejo neutemeljenega zadrževanja kupnine, mora upnik uveljavljati v izvršilnem postopku, v katerem je do teh prišlo (52. člen ZIZ).

15. Na presojo obstoja izvršilnega naslova oziroma primernosti izvršilnega naslova za predlagano izvršbo tudi ne vplivajo morebitne kršitve dolžnega ravnanja izvršitelja pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe v smislu določil 288. člena in 289. člena ZIZ, na katere se sklicuje pritožnik.

16. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni našlo kakšnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

17. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za postopek (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 38. člena ZIZ).