Jedro

Po določbi 168. člena ZNP sodišče sprejme v sodni depozit denar in druge predmete, če je tako določeno s posebnim predpisom. V predlogu za sodni depozit mora predlagatelj po 170. členu ZNP navesti, v čigavo korist se polaga in razloge zaradi katerih se polaga. Ti razlogi morajo biti izkazani za verjetne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženke same krijejo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagatelju dovolilo, da na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu kot sodni depozit položi denarni znesek v višini 145.415,57 EUR ter, da se bo deponirani znesek izročil nasprotnemu udeležencu ob kumulativnem izkazu dveh pogojev. Prvi pogoj je, da sodišču predloži pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku, ki se vodi zoper predlagatelja pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu pod I Pg 29/2018, I Pg 33/2018 in 4/2019, iz katere bo izhajalo, da je sodišče predlagatelju naložilo, da temu nasprotnemu udeležencu plača terjatve, ki jih ima do predlagatelja družba A - v stečaju po izdanih računih, razvidnih iz seznama terjatev družbe z dne 2. 8. 2018, in sicer v celotni višini 145.415,57 EUR ali del teh terjatev, drugi pogoj pa je, da sodišču predloži pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku, ki se vodi zoper predlagatelja pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu pod I Pg 29/2018, I Pg 33/2019 in 4/2019, iz katere bo izhajalo, da je sodišče zavrnilo zahtevek drugega nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja na plačilo terjatev, ki jih ima do predlagatelja družba B, d.o.o. (I. in II. točka izreka). Sklenilo še je, da se bodo z deponiranim zneskom zaprle izključno glavnice po izdanih računih iz seznamov terjatev družbe A, d.o.o., pri čemer sodišče nasprotnemu udeležencu po izkazu pogojev iz II točke izreka deponirana denarna sredstva oziroma njihov del nakaže na transakcijski račun, ki ga sporoči sodišču, morebiten presežek pa vrne predlagatelju, nasprotni udeleženec pa ima deponirana sredstva pravico prevzeti v roku enega leta od pravnomočnosti sklepa o depozitu (III., IV. In V. točka izreka). V kolikor do prevzema deponiranih sredstev ne bo prišlo, bo sodišče ta sredstva na pravočasno zahtevo predlagatelja vrnilo, v nasprotnem primeru pa bo zaradi zastaranja pravice bo izdalo sklep, da sredstva pripadejo državi (VI. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje druga nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oz. se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prav tako uveljavlja kršitev ustavnih pravic. Navaja, da je namen sodnega depozita prenehanje predlagateljeve obveznosti s tem, da se dolgovano stvar položi pri sodišču, ne pa zavarovanje drugih terjatev, ki jih utegne imeti zoper upnika njegov dolžnik predlagatelj. Predlog sodnega depozita je namenjen zavarovanju in preprečitvi teka zamudnih obresti, pri tem pa sme dolžnik za upnika položiti dolgovano stvari pri sodišču le, če je upnik v zamudi ter če hkrati pristane na izpolnitev svoje obveznosti. Za sodni depozit morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer, da deponirana stvar ustreza pravilni izpolnitvi in da je dolžnik kasneje ne vzame nazaj. Ne drži, da v predmetni zadevi ni jasno kdo je upravičen sprejeti izpolnitev terjatve oz. kdo je upnik. V zadevah, ki se vodita pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu pod I Pg 29/2018 in I Pg 33/2018 je tožeča stranka zgolj druga nasprotna udeleženka in tako se lahko le v njeno korist izda sodni depozit, saj je ona upnica tožene stranke oz. predlagateljice. V zadevi I Pg 4/2019 nastopa kot tožeča stranka A, d.o.o. - v stečaju (v nadaljevanju prva nasprotna udeleženka), vendar ona ne more biti upnik predlagateljice, saj v stečajnem postopku ni izpodbijala pogodbe o odstopu terjatev družbi C d.o.o. (tudi druga nasprotna udeleženka). Tudi družba D., d.o.o. (v nadaljevanju tretja nasprotna udeleženka) ni upnica predlagateljice, saj ima svoje terjatve priglašene v stečajnem postopku, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti pod St 2256/2017 in bo tako prejela poplačilo iz stečajne mase. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo pravila postopka, ko je v izreku navedlo alternativno izpolnitev v različnih zadevah med različnimi pravdnimi strankami in ni izrecno določilo komu gre sodni depozit in ali so izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo skladno s 302. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sodišče prve stopnje sploh ni ugotovilo, kdo so upniki in v katerih postopkih, v obrazložitvi sklepa pa navaja kot upnika družbo D, d.o.o., ki pa ni upnik v nobenem pravdnem postopku zavedenem pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Predlog za položitev sodnega depozita je napačno oblikovan in neutemeljen. Predlagateljica dolguje zgolj družbi C d.o.o., na osnovi pogodbe o odstopu terjatve, zavedene v notarskem zapisu.

3. Prva nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo strinja s predlogom za sodni depozit, saj se zanesljivo ne ve kdo je upnik, hkrati predlaga, da se tretjo nasprotno udeleženko izbriše kot upravičenko do izplačila depozita, saj ta v nobenem primeru ne more biti upnica. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Tretja nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

5. V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za zavrnitev pritožbe. Meni, da je kot materialno podlago treba uporabiti 119. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi s 302. členom in nasl. OZ ter da navedba tretje nasprotne udeleženke v tem postopku v ničemer ne posega v procesni položaj in pravni interes preostalih nasprotnih udeleženk. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Določbe ZPP se uporabljajo na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).1

8. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in 366. členom ZPP), tudi ne tistih, na katere se sklicuje tožnik, kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je pri svojem odločanju ugotovilo za ta postopek vsa pravno odločila dejstva, posledično pa sprejelo pravilne materialnopravne zaključke, sodišče druge stopnje jim v celoti sledi, v nadaljevanju pa odgovarja zgolj na pritožbena navajanja.

9. Po določbi 168. člena ZNP sodišče sprejme v sodni depozit denar in druge predmete, če je tako določeno s posebnim predpisom. V predlogu za sodni depozit mora predlagatelj po 170. členu ZNP navesti, v čigavo korist se polaga in razloge zaradi katerih se polaga. Ti razlogi morajo biti izkazani za verjetne.

10. Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sledilo predlogu za sodni depozit. Zmotna so namreč pritožbena navajanja, da je sodni depozit namenjen zgolj zavarovanju in preprečitvi teka zamudnih obresti, pri čemer sme dolžnik dolgovano stvar položiti pri sodišču za upnika le, če je ta v zamudi in če dolžnik hkrati pristane na izpolnitev svoje obveznosti. Materialno podlago, s katero so urejeni pogoji za sprejem predmetov v depozit, če gre za obligacijsko pravno razmerje, določa prvi odstavek 302. člena OZ, po katerem je položitev stvari pri sodišču zraven upnikove zamude dopustna tudi v primeru, če je upnik neznan, če se ne ve zanesljivo kdo je ali kje je ter če je upnik poslovno nesposoben, nima pa zakonitega zastopnika. Po oceni sodišča druge stopnje je predlagateljica za verjetno izkazala, da vse nasprotne udeleženke zatrjujejo, da so upravičene do njene izpolnitve ter se ne ve, katera od njih je dejanska upravičenka. Ni sporno, da izpolnitev obveznosti zahteva stečajna upraviteljica prve nasprotne udeleženke v zadevi I Pg 4/2019, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu, izpolnitev obveznosti prav tako zahteva druga nasprotna udeleženka v postopkih I Pg 29/2018 in 33/2018, saj je nanjo prva nasprotna udeleženka prenesla obstoječe in bodoče terjatve, ki jih je imela do predlagateljice.2 (Posredno) izpolnitev pa zahteva tudi tretja nasprotna udeleženka in sicer v okviru stečajnega postopka St 2256/2017, ki poteka za prvo nasprotno udeleženko, in sicer na podlagi sklepa o rubežu terjatev.3 Neutemeljene so zato pritožbene trditve o zgrešeni pasivni legitimaciji, češ da mora predlagateljica svojo obveznost izpolniti le drugi nasprotni udeleženki, saj da je ta upnica. Kot je pravilno opozorila že predlagateljica v odgovoru na pritožbo, se bo šele v zgoraj navedenih pravdnih postopkih ugotovilo, kdo je upravičenec do izpolnitve predlagateljeve obveznosti, predmetni nepravdni postopek pa je namenjen zgolj presoji ali so izpolnjene zakonske predpostavke za sodni depozit. V okviru tega se kot neutemeljene izkažejo tudi pritožbene navedbe, da prva nasprotna udeleženka ne more biti upnica, saj da v stečajnem postopku ni izpodbijala pogodbe o odstopu terjatev drugi nasprotni udeleženki.

11. S tem, ko je sodišče prve stopnje sledilo predlagateljičinemu predlogu in določenim pogojem za izplačilo sodnega depozita (309. člen OZ), pa prav tako ni kršilo pravila postopka. Namreč pogoje v postopku sodnega depozita postavlja predlagatelj in sodišče je nanje vezano.4

12. Prav tako ne vzdrži pritožbena graja, da mora za sodni depozit deponirana stvar ustrezati pravilni izpolnitvi ter da je dolžnik kasneje ne sme vzeti nazaj. Namreč vprašanje pravilnosti izpolnitve ni bistveno pri odločanju o utemeljenosti sodnega depozita. Nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni predlagatelja.5 Pogoji, v katerem primeru je predlagatelj upravičen do vrnitve položenega zneska pa so navedeni v 176. členu ZNP, sodišče prve stopnje pa jih je določilo v IV., V. In VI. točki izpodbijanega sklepa.

13. Zatrjevane kršitve ustavnih pravic, pa sodišče druge stopnje ni moglo presojati, saj pritožnica ni navedla v čem se te kršitve kažejo.

14. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je v celoti ugodilo predlogu za izdajo sodnega depozita se izkaže za pravilno in zakonito.

15. V posledici vsega navedenega pritožba ni utemeljena zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. Druga nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, odgovora na pritožbo pa nista bila potrebna, zato vsaka udeleženka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).

1 Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov (prvi odstavek 216. člena ZNP-1). 2 V teh postopkih tretja nasprotna udeleženka nastopa kot stranska intervenientka. 3 V tem postopku je stečajna upraviteljica tretjemu nasprotnemu udeležencu priznala ločitveno pravico, druga nasprotna udeleženka pa je vložila ugovor. Sodišče druge stopnje pri tem še dodaja, da tudi v primeru, da tretja udeleženka ne bi mogla biti upnica, to ne vpliva na procesni položaj niti pravice ostalih dveh nasprotnih udeležencev v tem nepravdnem postopku. Namreč, izrek izpodbijanega sklepa v II. točki je povsem razumljiv prav tako so pogoji, pod katerimi se bo lahko zahtevalo izplačilo depozita, jasno določeni. 4 Prim. VSL sklep II Cp 1528/2014 z dne 18. 6. 2014, tč. 9. 5 Prim. VSRS II Ips 383/2010 z dne 14. 4. 2011, tč. 8, VSL sklep II Cp 1805/2014 z dne 20. 8. 2014, tč. 7, idr.