Jedro

Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo, ki je izpodbijana v tem upravnem sporu, saj je bilo njeni prošnji za BPP ugodeno.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožnica je 20. 10. 2025 vložila tožbo, v kateri je navedla, da Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) ni odločilo o utemeljenosti njenih prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jih je za zastopanje v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Kamniku vložila 9. 5. 2025 (za zastopanje na I. stopnji) in 9. 7. 2025 (za zastopanje na II. stopnji).1 Glede na to, da je od tega minilo že več kot dva meseca in da je tožnica toženko k temu še večkrat (ustno in pisno) pozvala, je po njeni oceni podan položaj iz drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tožnica je s tožbo zaradi molka zahtevala, da sodišče toženki naloži, da mora v tridesetih dneh od vročitve sodbe odločiti o tožničinih prošnjah. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

2.Toženka je z vlogo z dne 24. 12. 2025 sodišču sporočila, da je bilo o tožničinih prošnjah odločeno z odločbo Bpp 1730/2025 z dne 30. 9. 2025. Iz priložene odločbe izhaja, da je bilo tožničinim prošnjam ugodeno, da ji je bila dodeljena izredna BPP za zastopanje pred sodiščem I. In II. stopnje v pravdnem postopku in postopku mediacije v zadevi P 3/2025 Okrajnega sodišča v Kamniku, v zadevi zaradi izpraznitve nepremičnine. Za izvajanje BPP je bila določena Odvetniška družba A..

3.Tožnica je 11. 12. 2025 sodišču posredovala vlogo, v kateri navaja, da je toženka - po tem, ko se je bila sama primorana poslužiti predmetnega sodnega varstva - sicer izdala odločbo o BPP, vendar pa to ne spremeni dejstva, da se je bila zaradi neaktivnosti toženke v vmesnem času prisiljena v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Kamniku zastopati sama, torej brez pomoči pravnega strokovnjaka. Sodišče je v tej zadevi izdalo zanjo neugodno sodbo. Meni, da so ji bile zato, ker v postopku ni imela pomoči pravnega strokovnjaka, kršene pravice do izjave, do učinkovitega pravnega sredstva, do kontradiktornega postopka in nenazadnje pravica do poštenega sojenja. Tožnica nadalje pojasnjuje kako sta (kronološko) tekla pravdni postopek in postopek dodelitve BPP in dodaja, da to, da je bila odločba o upravičenost do BPP izdana šele po tem, ko je vložila nadzorstveno pritožbo (27. 9. 2025) in tožbo zaradi molka organa v upravnem sporu (2. 10. 2025), potrjuje nezakonitosti, ki jih navaja. Odločba toženke z dne 30. 9. 2025 je bila odvetniški pisarni, ki je bila določena za zastopanje, vročena šele 6. 10. 2025. Zaključuje, da navedeno pomeni, da je bila izpodbijana odločba izdana šele pet mesecev po vložitvi nove prošnje za dodelitev BPP za ponovljeni postopek ter več kot dva meseca po vložitvi vloge za dodelitev BPP za pritožbeni postopek - še več, celo po poteku pritožbenega roka. To vse je nezakonito in neustavno. Tožnica po pojasnjenem sklepno predlaga, da sodišče "ugotovi nezakonito ravnanje organa za BPP zaradi molka in ne odločanja v zakonskih rokih, ugotovi kršitev pravice do sodnega varstva in zadevo vrne v ponovni postopek pristojnemu organu z napotki za zakonito odločanje."

4.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri tem, kar je navedla že v vlogi z dne 24. 12. 2025, ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne oziroma, da postopek po 39. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ustavi.

K I. točki izreka

Sodišče ugotavlja, da je tožnica - na podlagi ugotovitve, da je toženka že odločila o njeni prošnji za dodelitev BPP - tožbo, ki jo je sprva vložila zaradi molka organa, razširila na ta (novi) upravni akt; s tožbo v upravnem sporu tožnica izpodbija pravilnost in zakonitost odločitve toženke v odločbi št. Bpp 1730/2025 z dne 30. 9. 2025.2 (2. člen ZUS-1). Tožnica zahteva, da sodišče ugotovi nezakonito ravnanje organa za BPP zaradi molka in ne odločanja v zakonskih rokih, kršitev pravice do sodnega varstva in zadevo zaradi teh nezakonitosti vrne toženki v ponoven postopek.

Tožba ni dovoljena.

Vsaka tožba v upravnem sporu je podvržena predhodnemu preizkusu procesnih predpostavk iz 36. člena ZUS-1. Med drugim mora sodišče presoditi tudi obstoj pravnega interesa (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1):3 vsak, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora namreč ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes, ki se kaže v tem, da bi morebitni uspeh s tožbo zanj pomenil določeno pravno korist (torej neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebno korist), ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bo v primeru uspeha s tožbo izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijanega akta.4

Po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravnega interesa za vložitev (izpodbojne in ugotovitvene) tožbe zoper odločbo, ki je izpodbijana v tem upravnem sporu, saj je toženka s to odločbo njeni prošnji za BPP ugodila. Ker je bila tožnici pravica, ki jo je zahtevala, z izpodbijanim upravnim aktom dana, si tudi z ugoditvijo tožbi v nobenem primeru ne bi mogla izboljšati svojega (že tako ugodnega) pravnega položaja. Povedano drugače: če bi sodišče sledilo tožničinemu predlogu in izpodbijano odločbo toženke odpravilo, bi odločilo v tožničino škodo, saj ta ne bi imela več BPP. Ob tem sodišče dodaja, da samo dejstvo, da je toženka izpodbijano odločbo izdala po poteku za to določenega instrukcijskega roka, še ne pomeni, da je ta odločba sama po sebi nezakonita in da jo je treba odpraviti.

V zvezi s tožničino zahtevo po ugotovitvi, da je bilo ravnanje toženke nezakonito in v zvezi s siceršnjimi vsebinskimi ugovori, da tožnici - iz razloga, ker toženka ni pravočasno odločila o njenih prošnjah za BPP - pred Okrajnim sodiščem v Kamniku ni bil zagotovljen pošten postopek, sodišče dodaja, da ne vidi zatrjevanih kršitev Ustave Republike Slovenije. Najprej zato, ker že v skladu z drugim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Z vidika pravice do BPP je pomemben čas vložitve prošnje, ne odločitev o njeni utemeljenosti. Tudi sicer pa se te tožničine navedbe ne nanašajo pravilnost in zakonitost izpodbijanega upravnega akta, pač pa na sodni postopek Okrajnega sodišča v Kamniku P 3/2025. To pomeni, da bi morala tožnica to, kar v tem okviru trdi v tožbi, uveljavljati v okviru pravnih možnosti v navedenem sodnem postopku (na primeru tudi v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje).5

Glede na navedeno je moralo sodišče tožbo v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavreči. Sodišče je pri tem odločilo brez glavne obravnave, ker je postopek zaključilo v fazi preverjanja izpolnjevanja formalnih pogojev, v okviru česar je bilo ugotovljeno, da za vsebinsko obravnavo predmetne tožbe ni izpolnjena zgoraj navedena procesna predpostavka.

K II. točki izreka

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.