Jedro

Delavec lahko uveljavlja plačilo razlike nadomestila plače v okviru splošnega petletnega zastaralnega roka po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), ne glede na pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja, izdanega na podlagi 36. e člena oz. 12. tč. 1. odst. 100. člena ZDR.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožničinemu zahtevku po izplačilu razlike nadomestila plače v neto zneskih za čas šestmesečnega odpovednega roka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega mesečnega zneska od 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila ter odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici stroške postopka v višini 26.735,00 SIT, vse v 8 dneh pod izvršbo, kar je tožnica zahtevala več, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, še zlasti pa zaradi kršitev materialnih določb zakona ter zaradi bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka glede sestave odločbe ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oz. podrejeno, da sodbo spremeni in zavrne tožbeni zahtevek kot neutemeljen, toženi stranki pa povrne vse stroške tega postopka. Tožena stranka vztraja pri svojih navedbah, da je bilo z dokončnim sklepom odločeno tudi o višini nadomestila plače za čas teka odpovednega roka, zato pripada tožnici nadomestilo v višini 70% njene plače. Poleg tega pa sodišče v izreku odločbe določa plačilo zneska za mesec maj v višini 5.611,10 SIT, v obrazložitvi sodbe pa sodišče navaja, da gre za obveznost za mesec april 1996, medtem ko za mesec maj in junij 1996 razlike v nadomestilu sploh ne priznava.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je v skladu z napotki pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr.št. Pdp 1533/96 z dne 3.7.1998 dopolnilo dokazni postopek in ugotovilo višino pripadajočega nadomestila plače za čas odpovednega roka. Pritožbeno sodišče je zaključilo, da delavec lahko uveljavlja svoje denarne terjatve iz delovnega razmerja v okviru splošnega petletnega zastaralnega roka po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 57/89) pred delovnim sodiščem, ne glede na pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja izdanega na podlagi 36. e člena oz. 12. točke 1. odst. 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93). Zato je sodišče prve stopnje v skladu z napotki pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo mesečno prikrajšanje med prejetim in pripadajočim nadomestilom plače za čas odpovednega roka in o podrejenem zahtevku odločilo po višini. Sodišče prve stopnje je razloge za svojo odločitev natančno in logično pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema, zato je v tem delu pritožba tožene stranke neutemeljena.

Pritožba tožene stranke pa tudi opozarja na neskladje med izrekom sodbe in obrazložitvijo, saj je tožnici v izreku sodišče prve stopnje priznalo razliko za mesec maj, v obrazložitvi pa navaja, da je zahtevek za izplačilo razlike za mesec maj zavrnilo. Pravilno opozarja pritožba tožene stranke na nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane sodbe, saj sodišče prve stopnje dejansko z izrekom sodbe priznalo znesek 5.611,10 SIT za mesec maj 1996, v razlogih sodbe pa ugotavlja, da je za mesec maj in junij 1996 razlika negativna, zaradi česar je tožbeni zahtevek sodišče v tem delu zavrnilo. Vendar pritožbeno sodišče ni poseglo v odločitev sodišča prve stopnje, saj se je zoper sodbo pritožila le tožena stranka in ne tožnica, čeprav je tožnica prikrajšana za zamudne obresti, ki bi za dolgovani znesek za mesec april začele teči že v mesecu maju, po sodbi sodišča prve stopnje pa bodo za navedeni znesek začele teči zamudne obresti šele 18. dne v mesecu juniju. Po 374. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona, zato pritožbeno sodišče navedenega nasprotja ni odpravilo. Tožena stranka bo tako plačala za dolgovano razliko v nadomestilu plače za mesec april, zamudne obresti šele v mesecu juniju in ne že v maju, kar pa je zanjo ugodnejše. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).