Jedro

Pritožba zavrnjena, ker kazen 7 mesecev zapora za povzročitev prometne nezgode z visoko vinjenostjo in smrtjo kot posledico, ni previsoka.

Izrek

Pritožba obtoženčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženec mora plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 20.000,00 /dvajsettisoč/ tolarjev.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bila obtožencu zaradi hudega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po IV. odst. 255. čl. v zvezi s I. in III. odst. 251. čl. KZ RS izrečena kazen 7 mesecev zapora. Izrečen mu je bil tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije za dobo enega leta, odločeno pa je bilo tudi, da mora plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. II. odst. 95. čl. ZKP ter povprečnino v višini 10.000 tolarjev.

Proti takšni sodbi se je pravočasno pritožil zagovornik obtoženca zaradi odločbe o kazenskih sankcijah in predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da izreče obtožencu krajšo zaporno kazen.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je bila pritožba zoper izpodbijano sodbo podana le zoper odločbo o kazenskih sankcijah, je bilo potrebno najprej ugotoviti, da izpodbijana sodba nima napak, na katere mora pritožbeno sodišče paziti v okviru preizkusa po uradni dolžnosti to je preizkusa po določilih 376. čl. Zakona o kazenskem postopku.

Pri preizkusu izpodbijanega dela sodbe pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri obtožencu vse tiste okoliščine, ki vplivajo tako na izbiro ustrezne kazenske sankcije, kakor tudi na to, ali naj bo kazen manjša ali večja, pravilno ugotovilo in jih tudi povsem pravilno ovrednotilo. Zato pritožbeno sodišče po pregledu podatkov kazenskega spisa ocenjuje, da so bile vse olajševalne okoliščine, ki so bile ugotovljene pri obtožencu, dovolj upoštevane pri izbiri kazni 7 mesecev zapora, tudi tiste, ki jih posebej omenja in opisuje pritožba, kot je to razvidno iz razlogov izpodbijane sodbe. Nikakor pa namreč ni moč mimo tehtnih obteževalnih okoliščin obravnavanega primera, to je visoke stopnje alkohola v krvi obtoženca v času, ko je povzročil prometno nezgodo, kar je tudi posebna obteževalna okoliščina, razen tega pa še ni moč mimo njegovega obnašanja v javnem prometu, ki je razvidno iz poročila sodnika za prekrške in iz katerega izhaja, da večkrat vozi vinjen ter da mu je bil že večkrat izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije prav zaradi vinjenosti. Upoštevajoč te posebne okoliščine, kakor tudi izredno hude posledice obravnavane prometne nezgode pa se pokaže, da na prvi stopnji izrečene kazni nikakor ni moč oceniti kot prestroge ali previsoke. Zato pritožbeno sodišče v obravnavanem primeru ne vidi nobenih utemeljenih razlogov za izrek še blažje oziroma nižje kazni zapora, kajti pri obtožencu je mogoče le v okviru takšne kazenske sankcije upravičeno pričakovati, da v bodoče podobnih kaznivih dejanj ne bo več izvrševal in tudi, da ne bo več vozil v vinjenem stanju. Povsem na mestu pa je tudi izrek varnostnega ukrepa, katerega doba nikakor ni predolga, upoštevajoč navedene okoliščine in pa dejstvo, da je bila posledica obtoženčevega protipravnega ravnanja najhujša možna.

Zato pritožba zoper izpodbijano sodbo ni mogla uspeti. Ker pa ni bila uspešna, mora obtoženec v skladu z določili I. odst. 98. čl. v zvezi s 101. čl. ZKP plačati stroške pritožbenega postopka. Izraženi so v obliki povprečnine, ki je odmerjena glede na obseg zadeve, trajanje pritožbenega postopka in upoštevajoč obtoženčeve premoženjske razmere.