Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker nasprotni udeleženec ni sledil napotitvenemu sklepu in ni vložil ustrezne tožbe v pravdnem postopku, s katero bi dokazal svoj večji delež na skupnem premoženju, je sodišče prve stopnje glede na določbo 2. odstavka 10. člena ZNP odločalo o razdelitvi skupnega premoženja ne glede na zahteve nasprotnega udeleženca, glede katerih je bil napoten na pravdo.
Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
: Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se delitev nepremičnine – stanovanja št. 67 v kletni etaži stanovanjskega bloka K. 7, V. v izmeri 53,74 m2 opravi s prodajo tega stanovanja in razdelitvijo kupnine (civilna delitev). Z dopolnilnim sklepom je odločilo o razdelitvi kupnine med oba udeleženca postopka za vsakega do 1/2. Proti temu sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da še vedno ne soglaša z napotitvenim sklepom, ki je sicer že postal pravnomočen, saj je absolutni lastnik navedenega stanovanja in zakonska domneva po ZZZDR ne more ovreči njegove lastninske pravice na stanovanju. Če nasprotni udeleženec ni vložil tožbe, s katero bi zahteval, da ni lastnik stanovanja do celote, še ne pomeni, da je predlagateljica dokazala, da je ona zemljiškoknjižna solastnica stanovanja vsaj do 1/2. Sodišče bi moralo na pot pravde napotiti predlagateljico s trditvijo, da znaša njen delež na stanovanju do ½ celote. Pritožnik ima lastninsko pravico, ki je absolutno močnejša pravica kot zatrjevana zakonska domneva predlagateljice, ki temelji na določbah ZZZDR. V primeru prodaje stanovanja nasprotni udeleženec ne bo mogel uveljavljati predkupne pravice na stanovanju. S prodajo stanovanja bi bila ogrožena tudi njegova stanovanjska eksistenca. V pravočasni dopolnitvi pritožbe nasprotni udeleženec predvsem očita sodišču, da v številnih razpravah ni dovolj upoštevalo njegovih argumentov ter dejstva, da je večinski lastnik stanovanja. V pritožbi zoper dopolnilni sklep nasprotni udeleženec vztraja pri vseh trditvah, ki jih je že obrazložil v pritožbi.
Pritožbi nista utemeljeni.
V nepravdnem postopku za delitev skupnega premoženja je mogoče odločiti o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP (2. in 3. odstavek 118. člena ZNP). V tem postopku je predlagana delitev skupnega premoženja udeležencev, bivših zakoncev, in sicer stanovanja št. 67 v kletni etaži stanovanjskega bloka K. 7 v V.. Ker je predlagateljica na tem stanovanju, ki predstavlja skupno premoženje, uveljavljala delež ½ glede na zakonsko domnevo iz 1. odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, nasprotni udeleženec pa ji je priznaval le delež do 1/3, je sodišče prve stopnje, zaradi spora o velikosti njunih deležev na skupnem premoženju, nasprotnega udeleženca s sklepom napotilo na pravdo, da dokaže večji delež od polovičnega deleža na premoženju, pridobljenem v času trajanja zakonske zveze. Navedeni sklep je pravnomočen. Ker nasprotni udeleženec ni sledil napotitvenemu sklepu in ni vložil ustrezne tožbe v pravdnem postopku, s katero bi dokazal svoj večji delež na skupnem premoženju, je sodišče prve stopnje glede na določbo 2. odstavka 10. člena ZNP odločalo o razdelitvi skupnega premoženja ne glede na zahteve nasprotnega udeleženca, glede katerih je bil napoten na pravdo. Ker je pravnomočen sklep o napotitvi za stranki obvezujoč, se pritožbeno sodišče ne more spuščati v presojo pravilnosti odločitve o tem, koga bi moralo sodišče prve stopnje napotiti na pravdo. Vse pritožbene trditve v tej smeri so posledično nerelevantne in ne vplivajo na pravilnost odločitve.
Materialnopravna podlaga za odločitev je določba 70. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ. Izhodišče za delitev skupnega premoženja je splošno načelo, po katerem skupni lastniki dobijo v naravi tisti del skupne lastnine, za katerega izkažejo upravičen interes. Če delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, pa sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (4. odstavek 70. člena SPZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da stanovanja fizično ni mogoče deliti, niti na ta način, da stanovanje obdrži eden od udeležencev ter drugemu izplača razliko v vrednosti. Poudariti je treba, da se je sodišče v postopku dalj časa prizadevalo za fizično delitev nepremičnine, ker pa nobeden od udeležencev ni bil pripravljen izplačati drugega, ostane le še možnost delitve stanovanja z njegovo prodajo in razdelitvijo kupnine. Pritožbeno sodišče razlogom sklepa v celoti pritrjuje. Zato je neutemeljeno pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).