Jedro

Za odločitev po določbi petega odstavka 20. člena ZBPP je dovolj, da je podatek iz prošnje kot takšen (objektivno) neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka oziroma ne glede na razloge, ki so ga pripeljali do tega, da vpiše nekaj, kar ni resnično.

Prosilci za BPP ne morejo sami presojati, ali je smotrno določen podatek o premoženju vpisati v prošnjo za BPP ali ne, temveč so dolžni navesti vse svoje premoženje, presojo o upravičenosti do BPP glede na to premoženje pa bo opravil organ.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika z dne 27. 2. 2014 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku vložitve pobude na Vrhovno državno tožilstvo RS zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru III P 839/2013 z dne 28. 10. 2013 in sklep Višjega sodišča v Maribor I Cp 1464/2013 z dne 31. 1. 2014 (I. točka izreka) ter odločil, da tožnik ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP nadaljnjih šest mesecev od dneva prejema predmetne odločbe (II. točka izreka). V obrazložitvi citira 11. člen ter prvi in drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter peti odstavek 20. člena tega zakona. Izpostavlja, da je na podlagi 33. člena ZBPP preveril podatke, ki jih je tožnik navedel v svoji prošnji, in priložena dokazila. Iz podatkov o gospodinjstvu (baza podatkov e-Risk) je ugotovil, da na naslovu … v gospodinjstvu tožnik od 19. 10. 2011 živi sam, saj sta se navedenega dne iz skupnega gospodinjstva izčlanili njegova hči A.A. in žena B.B. Prav tako iz podatkov o zakonskem stanu, povzetih iz navedene baze, izhaja, da je tožnik samski. Iz vpogleda v evidenco registriranih osebnih vozil, ki jo je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti, prav tako nasprotno izhaja, da je tožnik lastnik vozila C. 55, letnik 1. registracije 1999. Tudi iz vpogleda v sodno-poslovni register AJPES nasprotno izhaja, da je tožnik lastnik premoženja, ki ga v prošnji ni navedel. Je namreč edini družbenik gospodarske družbe D. d.o.o. z osnovnim kapitalom družbe 8.763,14 EUR in torej s 100 % poslovnim deležem od 17. 1. 2005. Tožnik v družbi opravlja funkcijo direktorja. Tako zaključuje, da je v prošnji zamolčal svoje 100 % lastništvo poslovnega deleža v gospodarski družbi, podatek o lastništvu osebnega vozila in neresnično navajal podatke o družinskih članih, zato je organ za BPP odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

2. Tožnik v tožbi navaja, da ni samski in je poročen. Zaradi problemov z D. živi sam, žena z otrokom pa živi na ... Kljub vsemu pa gre za družino in skrbi za mld. otroka ter nima samskega stanu. Meni, da bi moral organ za BPP opraviti poizvedbe na Upravni enoti E. glede njegovega zakonskega stanu. Prilaga odločbo Centra za socialno delo z dne 16. 8. 2013, iz katere izhaja, da je družinski član. Glede osebnega avtomobila izpostavlja, da je le-ta star 15 let in brez posebne vrednosti. Torej tudi če bi ga prijavil, to ne bi vplivalo na to, da ima pravico do BPP. Glede gospodarske družbe D. pa navaja, da je le-ta od leta 2010 v hudih težavah. D. namreč ni dobila plačila za opravljeno delo po podizvajalski pogodbi z dne 27. 10. 1999, ki je bila sklenjena z družbo F. d.o.o. v višini 49.599,50 EUR in je žrtev poslovne goljufije. Podjetje je v mirovanju ter ne posluje in nima nobenih denarnih sredstev. Čaka na poplačilo s strani družbe F. d.o.o., ki je v stečaju. S tem poslovnim deležem torej tožnik nima kaj početi, saj je bil plačan ob ustanovitvi družbe. D. je morala odpustiti vse delavce, do DURS ima visok dolg. Podjetje torej obstoji formalno iz razloga, ker ima visoko terjatev in naj bi prišlo do poplačila. Meni, da tudi če bi v prošnji za BPP navedel ta delež, to ne bi vplivalo na njegovo pravico do BPP. Ugovarja tudi, da bi ga organ za BPP moral zaslišati zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja in opraviti ustrezne poizvedbe. Tako sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je podan dejanski stan, ki ga določa peti odstavek 20. člena ZBPP. Bistvena za uporabo določbe petega odstavka 20. člena ZBPP je ugotovitev organa, da je podatek, naveden v izjavi o premoženjskem stanju, ki jo je dolžan izpolniti prosilec in za katere točnost in resničnost je odgovoren, neresničen.

6. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati tako finančni - subjektivni pogoj, kot objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za BPP (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP (peti odstavek 20. člena ZBPP).

7. Sodišče soglaša s toženko, da je namen zakona, da tisti, ki v prošnji ne navede resničnih podatkov, BPP ne dobi. Razlog je že v ekonomiji vodenja upravnega ugotovitvenega postopka, saj se z razkritjem podatkov skrajša postopek ugotavljanja popolnega in pravilnega dejanskega stanja pred odločitvijo o prošnji.

8. V obravnavanem primeru med strankama ni spora o tem, da tožnik v prošnji ni navedel, da je lastnik osebnega vozila znamke C. ter da je edini družbenik gospodarske družbe D. d.o.o. z osnovnim kapitalom 8.763,14 EUR, v kateri opravlja funkcijo direktorja. To pa pomeni, da sta podatka, ki ju je v tej zvezi tožnik navedel v prošnji za BPP, neresnična, s tem pa so izpolnjeni pogoji za odločanje na podlagi citiranega petega odstavka 20. člena ZBPP, kot je to storil pristojni organ v tem primeru. Neresničen podatek pomeni drugačen podatek, kot je v resnici. Za odločitev po tej določbi je torej dovolj, da je podatek iz prošnje kot takšen (objektivno) neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka oziroma ne glede na (bolj ali manj opravičljive) razloge, ki so ga pripeljali do tega, da vpiše nekaj, kar ni resnično.

9. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je njegov osebni avtomobil star 15 let in brez posebne vrednosti ter da tudi če bi ga vpisal v prošnjo za BPP to ne bi vplivalo na njegovo pravico do BPP ter da je družba D. od leta 2010 v hudih težavah in da tudi če bi ta delež navedel, tudi to ne bi vplivalo na njegovo pravico do BPP, saj od svojega deleža v tej družbi nima nič, sodišče odgovarja, da so prosilci za BPP v prošnjah dolžni vse zahtevane podatke vpisati, presojo o tem, kaj vpisano dejstvo o imetništvu določenega premoženja pomeni glede pridobitve oziroma glede upravičenosti do BPP, pa opravi organ. To pomeni, da prosilci za BPP ne morejo sami presojati, ali je smotrno določen podatek o premoženju vpisati v prošnjo za BPP ali ne, temveč so dolžni navesti vse svoje premoženje, presojo o upravičenosti do BPP glede na to premoženje pa bo opravil organ. Zato navedeni tožbeni ugovor sodišče zavrača kot neutemeljen.

10. Ker v zadevi že to, da tožnik kot svojega premoženja ni prijavil osebnega vozila in poslovnega deleža, zadostuje za sprejem izpodbijane odločitve, vprašanje, ali je poročen in ali mora preživljati mladoletnega otroka, v tej zadevi niti ni pravno odločilno. Zato tudi morebitna napačna ugotovitev organa za BPP, da je tožnik samski in razlogi, zakaj ne živi skupaj s svojo družino, ne bi mogli vplivati na drugačno odločitev. Ker torej dejansko stanje, ki je sporno, ni pravno odločilno, je neutemeljen tudi tožbeni očitek, da ga upravni organ zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja ni zaslišal. Tako sodišče ne vidi zatrjevane kršitve pravil postopka, saj je bilo v skladu s prvim odstavkom 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mogoče stanje stvari glede lastništva osebnega avtomobila in lastniškega deleža v družbi D. d.o.o. ugotovitvi na podlagi uradnih podatkov, ki jih je imel organ za BPP in s tem v skrajšanem postopku, brez zaslišanja stranke oziroma dopolnjevanja njene prošnje. Z ozirom na navedene nesporne dejanske ugotovitve o lastništvu osebnega avtomobila in deleža v družbi D. d.o.o. in s tem o neresničnosti tožnikovih navedb v prošnji, bi namreč njegovo zaslišanje ne moglo vplivati na odločitev v zadevi.

11. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

12. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.