Jedro

Tožnik ima kot aktivni družbenik, ki je že odgovarjal za dolgove svoje družbe, tudi pravico do uveljavljanja terjatev, ki so sicer pripadale izbrisani družbi.

Če je tožnik izpolnil obveznost kot porok in izvedel gradbena dela v višji vrednosti, kot je bilo določeno s pogodbo in to naloženo dolžniku, nima pravice zahtevati od dolžnika vračila vrednosti teh preplačanih gradbenih del, ima pa pravico zahtevati od upnika oziroma toženk, če takšnim gradbenim delom nista nasprotovali oziroma so bila izvršena v okviru pogodbenega dogovora.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep (I. točka) se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sodbo (II. in III. točka) se ugodi in se sodba razveljavi in v navedenem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da se zavrne predlog dolžnika za prekinitev postopka (točka I.), zavrnilo je tožbeni zahtevek tožnika, da sta mu toženki dolžni plačati znesek v višini 663.662,16 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 159.040.000,00 SIT od 15. 11. 2006 do 31. 12. 2006 in zakonske zamudne obresti od zneska 663.662,16 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila, zavrnjen je bil tudi predlog tožnika za povrnitev pravdnih stroškov (točka II.), ter tožniku naložilo, da povrne toženkama pravdne stroške v znesku 4.381,83 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da bi sodišče moralo prekiniti postopek, saj v kolikor tožniku pripada lastninska pravica, ni upravičen zahtevati plačila za opravljena vlaganja v gradnjo objekta, zato je vprašanje lastninske pravice predhodno vprašanje. Tožnik je vložil tožbo na ugotovitev lastninske pravice, zato bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti postopek, ali pa samo odločati o navedenem predhodnem vprašanju. Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno. Iz najemne pogodbe, ki jo je sestavljal notar, sta navedeni kot predmet najema parc. št. 1253/2 in 1253/5, na kateri naj bi stali stanovanjska hiša v velikosti 105 m2 in gospodarsko poslopje v velikosti 300 m2 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, kar pa ne drži, saj stanovanjska hiša s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem stoji na parc. št. 1251/2 k.o. X.. Toženi stranki trdita, da je bila sklenjena pogodba tudi za to nepremičnino, česar pa sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, saj 12. člen Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih v določa, da najem poslovne stavbe ali poslovnega prostora nastane s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom in da mora biti pogodba sklenjena v pisni obliki. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik, ki ima status aktivnega družbenika, odgovarja le za izpolnitev neplačanih obveznosti, ki jih ima pravna oseba o prenehanju. Tožnik kot aktivni družbenik izbrisane družbe ima pravico zahtevati povrnitev vlaganj, ki jih je kot fizična oseba izvršil v premoženje toženk. Toženki vlaganjem tožnika nista nasprotovali vse do trenutka, ko je bila investicija zaključena do faze, ko so bila izdelana stanovanja in poslovni prostori, takrat sta tožniku prepovedali nadaljnja vlaganja. Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni zatrjeval in dokazoval, da je imel potrebno soglasje toženk, saj je zatrjeval, da je izvajal adaptacijo v soglasju s toženkama, saj je bila adaptacija obveznost najemnika določena v najemni pogodbi. Tožnik, ki je bil dolžan kot plačnik realizirati gradnjo, se ni zavezal, da od toženk ne bo zahteval vračila vloženih sredstev v gradnjo. Sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da tožnik ni imel soglasja toženk za gradnjo. Porok ima do upnika enake ugovore in zahtevke, kot bi jih imel dolžnik, ob tem, da poroštvena izjava ni bila dana v pisni obliki, poroštvena pogodba pa poroka zavezuje le, če je dana poroštvena izjava pisno. Neutemeljeno je bil zavrnjen zahtevek na plačilo 80.000 DEM po pogodbi, ki jo je tožnik sklenil z družbo G. C. d.o.o. Ljubljana kot najemodajalcem in P. d.o.o. kot najemnikom. Sodišče prve stopnje tožniku očita, da je predložil le najemno pogodbo in da ni dokazov, da je ta znesek dejansko plačal. Sodišče je iz tega razloga tožbeni zahtevek zavrnilo, pri tem pa ni upoštevalo, da je predlagal zaslišanje tožnika in da toženki nista ugovarjali, da je bilo plačilo izvršeno.

3. Toženi stranki sta podali odgovor na pritožbo, v katerem predlagata, da se pritožba zavrne in potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je deloma utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog tožnika za prekinitev postopka, saj vprašanje lastninske pravice, ki naj bi po mnenju tožnika predstavljalo predhodno vprašanje, ni predmet odločanja v tem pravdnem postopku, marveč predstavlja dejansko podlago tožbe v pravdnem postopku P 2858/2008-I, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Toženki sta nasprotovali trditvam tožnika, da bi tožnik pridobil lastninsko pravico na spornih nepremičninah, kar je le še dodatni razlog, da vprašanje lastninske pravice tožnika, glede na postavljeni (obligacijski) zahtevek, v tem postopku ni predhodno vprašanje.

6. Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da med pravdnimi strankami niso sporna dejstva, zato sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov z zaslišanjem strank in prič, ki so jih predlagale pravdne stranke. Takšne ugotovitve sodišča prve stopnje so protispisne, zato je bilo treba sodbo razveljaviti že iz navedenega razloga, saj tožniku ni bilo omogočeno, da se odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka sprejme na podlagi celovito izvedenega dokaznega postopka.

7. Sodišče tudi ni izvedlo materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) in tožnika pozvalo, da se podrobneje opredeli in konsistentno navede dejstva v okviru posamezne pravne podlage, ki jo uveljavlja. Tožnikove navedbe zajemajo različne pravne podlage, ki pa so v vlogah in ko se navaja upravičenca do terjatve, tako med seboj pomešane in nedorečene, včasih tudi nasprotujoče, da otežujejo diagnozo pravne narave spora. Tako tožnik navaja, da uveljavlja od toženk plačilo za izvedbo adaptacije, ki jo je plačal kot porok, hkrati pa zatrjuje, da se po najemni pogodbi ni zavezal kot porok, ker ni bilo poroštvene izjave ter smiselno zatrjuje, da je kot poslovodja brez naročila upravičen do povrnitve potrebnih in koristnih izdatkov za gradnjo, s katero sta toženki obogateni. Tožnik pa ne navede razlogov, zaradi katerih je bilo treba nujno opraviti posel, še posebej glede na določbe iz najemne pogodbe z dne 9.5.2001, iz katerih izhaja, da mora gradbena dela opraviti družba P. d.o.o., ki je na ta način pobotala del plačila najemnine. Sodišče je dolžno razkriti pravdnim strankam materialnopravno diagnozo spora in jim na ta način omogočiti, da dopolnijo nepopolne navedbe, česar pa prvo sodišče v postopku ni storilo v zadovoljivi meri, kar bo moralo storiti v novem postopku in zahtevati od tožnika, da določno opredeli trditve vezane na določeno pravno podlago, ki jo uveljavlja in mu bo predočena s strani prvega sodišča. 8. Pritožbeno sodišče pritrjuje tožniku, da ima kot aktivni družbenik, ki je že odgovarjal za dolgove svoje družbe, tudi pravico do uveljavljanja terjatev, ki so sicer pripadale izbrisani družbi (1). Tožnik kot aktivni družbenik oziroma, kot porok uveljavlja koristi, ki sta jih pridobili toženki z gradnjo. Tožnik v navedbah sicer v nasprotju z najemno pogodbo zatrjuje vračilo celotnih vlaganj, hkrati pa smiselno tudi, da so vlaganja zaradi spremenjenih okoliščin, ali pa zaradi napačnega vrednotenja po predračunu odstopala od pogodbenega dogovora, in da je bilo med strankami soglasje, da se gradbena dela izvedejo tudi preko vrednosti po predračunu družbe A. d.o.o., oziroma da sta toženki dopuščali nadaljnjo gradnjo, dokler stanovanjsko poslovni objekt ni bil skoraj v celoti dokončan.

9. Tožnik smiselno tudi zatrjuje, da je bilo na podlagi najemne pogodbe treba opraviti gradbena dela, kot so bila opredeljena v predračunu družbe A. d.o.o., določena je bila vrednost investicije v višini 56.000.000,00 SIT, dejanska vrednost del po navedenem predračunu pa je dosegla vrednost 150.000.000,00 SIT (625.938,90 EUR). Če so bila gradbena dela izvedena po postavkah iz predračuna družbe A. d.o.o. in so presegla vrednost po predračunu in je za višjo vrednost vlaganj obstajalo soglasje toženk, potem sta toženki obogateni in je terjatev tožnika (deloma) utemeljena, če ni obstajal drugačen dogovor. Terjatev tožnika pa ni utemeljena, če so bila izvedena gradbena dela brez soglasja in vednosti toženk in gradbena dela niso bila nujno potrebna za zavarovanje njunih koristi, oziroma če sta dodatnim gradbenim delom toženki celo nasprotovali. Če je gradnjo plačala družba P. d.o.o. Ljubljana, je do terjatve (če bo izkazana, kot je bilo že pojasnjeno) upravičen tožnik kot aktivni družbenik. Če je gradnjo plačal tožnik kot porok, je tudi lahko upravičen do terjatve, saj porok odgovarja za vse povečane obveznosti nastale z zamudo dolžnika. V primeru preplačila oziroma spremenjenih okoliščin porok nima neposrednega zahtevka zoper dolžnika, ampak ima zahtevek zoper upnika. Če je tožnik izpolnil obveznost kot porok in izvedel gradbena dela v višji vrednosti, kot je bilo določeno s pogodbo in to naloženo dolžniku, nima pravice zahtevati od dolžnika vračila vrednosti teh preplačanih gradbenih del, ima pa pravico zahtevati od upnika oziroma toženk, če takšnim gradbenim delom nista nasprotovali oziroma so bila izvršena v okviru pogodbenega dogovora. Zgolj dejstvo, da posamezna parcelna številka ni zajeta v najemni pogodbi, še ne pomeni, da dogovor o najemu nepremičnin ni vseboval tudi nepremičnine, ki ni bila zajeta v najemni pogodbi, če bo iz dokaznega postopka razvidno, da je bila tudi navedena nepremičnina del pogodbenega dogovora in je zgolj zaradi napake v označbi nepremičnina izostala iz zapisa v najemni pogodbi.

10. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je zavrnilo zahtevek tožnika glede plačila zneska 40.492,67 EUR iz naslova plačila kapitalskega vložka družbi G. C. d.o.o.. Takšnega zahtevka po višini tožnik ne uveljavlja, zato sodbe v tem delu tudi ni moč preizkusiti. V novem postopku naj prvo sodišče v okviru določbe 285. člena ZPP od tožnika zahteva, da podrobneje pojasni, na podlagi katerih dejstev šteje, da sta mu toženki dolžni plačati terjatev v višini 37.723,25 EUR, ki naj bi imela pravno podlago v najemni pogodbi med družbo G. C. d.o.o. in P. d.o.o., ker naj bi P. d.o.o. plačala družbi G. C. d.o.o. znesek 80.000,00 DEM v obliki kapitalskega vložka, kot dokaz pa je tožnik navedel zaslišanje strank in direktorja družbe G. C d.o.o..

11. Pritožba je utemeljena zoper sodbo, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek in glede odločitve o povrnitvi pravdnih stroškov, zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, zavrnilo pa je pritožbo tožnika zoper sklep, s katerim je bil njegov predlog za prekinitev postopka zavrnjen in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Napotki pritožbenega sodišča sodišču prve stopnje so podani že v okviru obrazloženega.

12. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1) Glej odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-135/00, sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 151/2010, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 909/2004.