Jedro

Med strankama ni sporno, da je tožnik zaprosil za BPP zaradi vložitve ugovora zoper plačilni nalog. Tak nalog izda pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 57. člena ZP-1 v postopku zaradi prekrška. Tega postopka ni mogoče šteti med sodne postopke že zato, ker po navedenih določbah ZP-1 v fazi izdaje plačilnega naloga poteka izključno pred prekrškovnim organom in ne pred sodiščem, kar je po prej navedenem drugem odstavku 1. člena ZBPP ključni kriterij za opredelitev sodnih postopkov v smislu tega zakona.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev ugovora zoper plačilni nalog Medobčinskega inšpektorata - skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica, št. Pn 06121-4/2017-2 z dne 3. 1. 2017, in kot oprostitev stroškov postopka. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik prosi za dodelitev BPP za vložitev ugovora v upravnem postopku, kar pa po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni mogoče. Po izrecnih določbah ZBPP je namreč pravna pomoč po tem zakonu namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva, torej v upravnih zadevah šele v primeru, če je izdan dokončen posamični upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu kot v sodnem postopku. Zoper plačilni nalog ni dovoljeno zahtevati sodnega varstva, temveč ima kršitelj pravico do ugovora, ki se vloži pri organu, ki je ta nalog izdal. 2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da se BPP po 7. členu ZBPP lahko odobri tudi za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, za kar gre tudi v obravnavani zadevi. Iz navedene določbe izhaja, da BPP ni omejena izključno na uresničevanje pravice do sodnega varstva. Tožnik mora vložiti ugovor zoper plačilni nalog, vendar za to potrebuje strokovno pomoč odvetnika, za katerega nima denarja. S tem, ko mu je bila zavrnjena BPP, je bilo poseženo v njegovo ustavno pravico do enakosti pred zakonom in do enakega varstva pravic. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovni postopek, poleg tega pa naj ji naloži tudi povračilo stroškov upravnega spora.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po 1. členu ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek), za sodno varstvo po tem zakonu pa se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek). Zakon torej jasno in nedvoumno opredeljuje obseg sodnega varstva, za katerega je na njegovi podlagi mogoče dodeliti BPP. Določba prvega odstavka 7. člena te opredelitve v ničemer ne spreminja, temveč zgolj podrobno opredeljuje storitve, za katere je - v okviru, določenem s 1. členom - mogoče dodeliti BPP: pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom, vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki) ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Poleg tega, da iz besedila te določbe v ničemer ne izhaja kakršna koli izjema od dosega ZBPP, opredeljenega v njegovem prvem členu, so v njem tudi posamezne storitve, za katere se lahko po tem zakonu dodeli BPP, večkrat izrecno vezane na sodne postopke.

6. Med strankama ni sporno, da je tožnik zaprosil za BPP zaradi vložitve ugovora zoper plačilni nalog. Tak nalog izda pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v postopku zaradi prekrška. Tega postopka ni mogoče šteti med sodne postopke že zato, ker po navedenih določbah ZP-1 v fazi izdaje plačilnega naloga poteka izključno pred prekrškovnim organom in ne pred sodiščem, kar je po prej navedenem drugem odstavku 1. člena ZBPP ključni kriterij za opredelitev sodnih postopkov v smislu tega zakona. Poleg tega je sodno varstvo v primeru, kot je obravnavani, tudi izrecno izključeno z določbo 57.b člena ZP-1. 7. V obravnavanem primeru tako sicer ne gre za upravni postopek, kot zmotno navaja toženka, ki pa ima kljub temu prav, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP v postopku, ki ni sodni postopek in zato po prej navedenih določbah 1. in 7. člena ZBPP ne sodi med postopke, za katere je po tem zakonu mogoče dodeliti BPP. Odločitev toženke je torej pravilna in zakonita. Pri tem tudi tožnikove trditve o kršitvi njegovih temeljnih ustavnih pravic temeljijo izključno na zatrjevani kršitvi oziroma zmotni razlagi 7. člena ZBPP, do katere po presoji sodišča iz navedenih razlogov ni prišlo, odsotnost kakršnihkoli nadaljnjih tožbenih razlogov v zvezi s temi kršitvami pa sodišču ne omogočajo, da bi se do njih konkretneje opredelilo.

8. Ker je sodišče iz navedenih razlogov ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Kot prav tako izhaja iz navedenih razlogov, dejansko stanje, pomembno za odločitev (akt, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev BPP) med strankama ni bilo sporno, odločitev pa temelji izključno na razlagi določb zakona, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

9. Kadar sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.