Jedro

Z obiskovanjem šole v domačem kraju za otroka odpade vožnja, zgodnje vstajanje in pozno prihajanje domov, otroka pa lahko porabita čas, ki bi ga sicer porabila za vožnjo, za učenje, delanje nalog in igro. Otroka sta se lepo vživela v novo šolsko okolje, v šolo hodita urejena in z domačimi nalogami, pri pouku sta poslušna in kažeta interes za snov. Otroka v družini dobro funkcionirata, družina živi v umirjenih in urejenih razmerah. Vse to so razlogi, ki kažejo na to, da je otrokoma v korist, da obiskujeta Osnovno šolo v Y.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom 13. maja zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s sklepom 3. julija pa je zavrnilo predlog, da se mladoletna otroka udeležencev vključita nazaj v Osnovno šolo X. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklepa se pritožuje predlagateljica. V pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Sodišču očita, da je zmotno ugotovilo, da naj predlagateljica ne bi izkazala verjetnega obstoja terjatve. Oba otroka sta bila na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa ter dogovora pred CSD zaupana v varstvo in vzgojo predlagateljici. Verjetna utemeljenost njenega predloga, da otroka ostaneta vpisana v Osnovno šolo X, je zato izkazana. Nasprotni udeleženec je vložil tožbo na predodelitev otrok ter izposloval sklep o začasni odredbi, s katerim sta mu bila otroka začasno dodeljena, zamolčal pa je izvedeniški mnenji, ki sta bili izdelani v kazenskem spisu, ki se je vodil pod opr. št. I Kpr 5617/2012 Okrožnega sodišča v Novem mestu. Izvedeniški mnenji dokazujeta, da sta oba otroka čustveno navezana na predlagateljico in da ima oče vrsto neugodnih lastnosti ter neprimerne vzgojne prijeme. Obe mnenji izkazujeta, da bi bilo za koristi otrok škodljivo, če bi bila zaupana očetu. Sin A. je pri nasprotnem udeležencu nesrečen in joče vsakič, ko sliši mamo po telefonu ali se nanjo spomni. Poleg tega v postopkih iz razmerij med starši in otroki ni potrebno, da bi bili izkazani pogoji po prvem odstavku 272. člena ZIZ. Odločilne so le koristi otrok. Smotrno bi bilo, da otroka do konca šolskega leta šole ne bi menjavala in bi ostala v istem šolskem okolju. Osnovna šola Y ne izpolnjuje pogojev za izvajanje ukrepov, ki so potrebni zaradi posebnih potreb mladoletne B. To je ugotovljeno tudi v odločbi Zavoda za šolstvo OE ... s 15. 4. 2015. Nasprotni udeleženec si je zagotovil podporo delavcev CSD in obeh šol in jih naščuval zoper predlagateljico. To je naredil tako, da jim je predložil na vpogled začasno odredbo o začasni predodelitvi otrok njemu. Iz začasne odredbe, pri kateri predlagateljica ni sodelovala, izhaja o predlagateljici vse najslabše. Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je vprašanje kraja, kjer otroka obiskujeta osnovno šolo, vprašanje, ki ne vpliva bistveno na otrokov razvoj. Otroka v Osnovno šolo v Y sploh ne bi smela biti vpisana, saj bi moral imeti nasprotni udeleženec za vpis v šolo soglasje obeh staršev. Nasprotni udeleženec si je nepošteno izposloval začasno odredbo in na podlagi nje prepisal otroka v drugo šolo, kar je močan prejudic za končno odločitev v postopku predodelitve.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. V pritožbi zoper sklep s 3. 7. 2015, s katerim je sodišče zavrnilo predlog predlagateljice za vključitev otrok v Osnovno šolo X, predlagateljica uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Sodišču ponovno očita zmotno stališče, da je izbira osnovne šole vprašanje dnevnega življenja otrok in da zato o tem vprašanju odloča tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo, vzgojo in oskrbo. To velja še posebej v obravnavanem primeru, saj imata obe osnovni šoli zelo različne kadrovske in druge zmožnosti nudenja dodatne učne pomoči. Sodišče je spregledalo, da je Zavod RS za šolstvo ugotovil, da Osnovna šola Y ne izpolnjuje vseh pogojev za izvajanje ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami hčerke B. Ugotovitve sodišča v zvezi s tem so protispisne in zmotne. Sklicevanje sodišča na izpovedbo ravnateljice, češ da bo šola v Y zmožna odločbo realizirati, ne zadošča. Razrednik C. o kakih posebnih potrebah B. in dodatni pomoči ni vedel ničesar. Deklica tudi dejansko v OŠ Y ni deležna nobene strokovne dodatne pomoči. B. je pri učenju pomagala le sošolka. Nobene potrebe ni bilo za takojšnjo spremembo šole tik pred koncem šolskega leta. Z vpisom v šolo v kraju svojega prebivališča si je nasprotni udeleženec skušal ustvariti le prednost oziroma dodaten argument za dokončno predodelitev otrok njemu. Nasprotnega udeleženca ničesar ne veže na bivanje v ... Najemno stanovanje bi si lahko našel tudi v ... Prvostopenjsko sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju socialne pedagoginje D. D. iz Osnovne šole Y. Evidentno je, da ta šola nima pogojev za izpolnjevanje odločbe o dodatni učni pomoči, saj je ravnateljica E. priznala, da imajo odobrene le 4,6 ure dodatne pomoči za vse učence na šoli. Koliko učne pomoči od teh 4,6 ur bi bila deležna B., ni bilo pojasnjeno. Otroka sta tudi navajena na šolsko okolje OŠ Y. Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov o predloženih izvedeniških mnenjih prof. dr. F. F. in psihologinje G. G. Sodišče se je oprlo le na izvedeniško mnenje izvedenke H. H. Ob vseh obstoječih čustvenih stiskah in motnjah otrok bi bilo edino primerno, da se nasprotni udeleženec s svojo partnerko, ki je brezposelna, prilagodi potrebam in koristim otrok ter si poišče najemno stanovanje v ... in otrokoma omogoči, da ostaneta v Osnovni šoli X. 5. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. V obravnavani zadevi sta starša, ki živita ločeno in nimata oba varstva in vzgoje otrok, v sporu o vprašanju v katero osnovno šolo bosta otroka hodila. Ker sta stranki v sporu o izvrševanju roditeljske pravice in se o tem ne moreta sporazumeti, odloči o tem vprašanju sodišče. Pravna podlaga za to je podana v drugem in tretjem odstavku 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je izbira šole, ki jo bosta obiskovala otroka, vprašanje dnevnega življenja otrok, ki je zaupana tistemu od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji in soodločanje drugemu staršu ne gre, saj mu je v tem pogledu roditeljska pravica omejena. Pritožbeno sodišče s takim zaključkom, ki ga je naredilo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, ne soglaša. Ob ugotovitvi, da ima vsaj deklica posebne potrebe in ji je potrebno nuditi ustrezno strokovno pomoč kot otroku z učnimi težavami, ima tudi tisti od staršev, ki mu ni otrok zaupan v varstvo in vzgojo, pravico z drugim staršem enakovredno odločati o vprašanju šolanja otroka oziroma v katero osnovno šolo bo otrok hodil. 8. Oba otroka sta bila z začasno odredbo dodeljena začasno v varstvo in vzgojo očetu. Oče živi s svojo novo družino in obema otrokoma v ..., mati pa v ... Otroka hodita v osnovno šolo v kraju, kjer sedaj živita z očetom. Sodišče je ocenilo, da je v korist otrok, da še naprej obiskujeta šolo v Y, saj bi bilo njuno prešolanje nazaj v predhodno šolo prevelika obremenitev in napor(1). Otroka sedaj živita z nasprotnim udeležencem v ... in bi se morala v primeru, da bi bilo ugodeno predlogu o ponovnem prešolanju v Osnovno šolo X, vsakodnevno voziti 30 km. Z obiskovanjem šole v domačem kraju za otroka odpade vožnja, zgodnje vstajanje in pozno prihajanje domov, otroka pa lahko porabita čas, ki bi ga sicer porabila z vožnjo, za učenje, delanje nalog in igro. Otroka sta se lepo vživela v novo šolsko okolje, v šolo hodita urejena in z domačimi nalogami, pri pouku sta poslušna in kažeta interes za snov (ugotovitve CSD Z. in OŠ Y). Otroka v družini dobro funkcionirata, družina živi v umirjenih in urejenih razmerah (poročilo CSD X). Vse to so razlogi, ki kažejo na to, da je otrokoma v korist, da obiskujeta Osnovno šolo v Y. 9. Predlagateljica v pritožbi očita, da je prvostopenjsko sodišče prezrlo, da je še vedno v veljavi odločba Zavoda RS za šolstvo z 21. 2. 2012 s katero je deklici določeno nudenje strokovne pomoči v Osnovni šoli X. Zatrjuje tudi, da Osnovna šola Y nima možnosti, da bi deklici nudila strokovno pomoč. Taki pritožbeni očitki niso utemeljeni. Dokazni postopek je pokazal, da B. končni šolski uspeh ne izkazuje, da bi se njen šolski uspeh zaradi prešolanja poslabšal. Sodišče je zaslišalo razrednika obeh otrok, ki sta izpovedala, da sta se otroka v šolo lepo vključila. Posebnih težav s prešolanjem nista opazila. So pa učitelji zaznali nekatere učne težave, ki jih ima B. ter ji nudili dodatno strokovno pomoč. Ravnateljica Osnovne šole Y je pojasnila, da niso mogli začeti izvrševati odločbe o pomoči B. v tekočem šolskem letu zaradi pritožbe, ki jo je vložila predlagateljica. Kljub temu so nudili B. dodatno pomoč in sicer preko šolske socialne pedagoginje. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je šola prepoznala težave pri učenju, ki jih ima B. in jih tudi začela reševati, je po oceni pritožbenega sodišča pravilen. Na podlagi izpovedbe ravnateljice je sodišče ocenilo, da ima nova šola objektivne zmožnosti odločbo (v kolikor bo do nje prišlo) tudi realizirati in B. zagotoviti ustrezno pomoč specialnih pedagogov in defektologov.

10. Pritožnica neutemeljeno očita sodišču protispisnost pri ugotovitvi, da naj bi šola zaznala B. učne pomanjkljivosti in pristopila k smiselnemu reševanju le-teh. Pri tem se pritožba sklicuje na izpovedbo razrednika C. C., ki sploh ni vedel za obstoj odločbe o dodatni učni pomoči. B. razrednik je izpovedal, da res ni bil seznanjen s tem, da bi bila izdana odločba, po kateri se B. usmeri v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Izpovedal pa je tudi, da so znotraj šole zaznali, da ima B. določene težave, zlasti pri matematiki in so ji zato organizirali dodatni pouk v obliki dodatne učne pomoči. Ta dodatni pouk je prevzela svetovalna delavka. Pojasnil je, kako se dodatna učna pomoč izvaja. Očitek o pritispisnosti zato ni utemeljen.

11. Ravnateljica E. E. je izpovedala, da so deklici nudili strokovno pomoč v obliki individualne učne pomoči in pomoči socialne pedagoginje, zato pritožbeni očitek, da ravnateljica sploh ni vedela kako poteka pomoč ni utemeljen. Pojasnila je tudi, da so B. nudili veliko pomoči, ki je bila uspešna, saj je uspešno zaključila razred.

12. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da se sodišče ni opredelilo do izvedeniških mnenjih prof. dr. F. F. in izvedenke psihološke stroke G. G. Obe sta bili postavljeni v kazenskem postopku. Izvedenka H. H. je bila postavljena v postopku, ki se vodi z opr. št IV P 45/2015 in v katerem se odloča o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo. Izvedenka H. H. se je v mnenju opredelila tudi do vprašanja šolanja otrok v novi šoli. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko se je v razlogih oprlo (med ostalimi dokazi) tudi na izvedeniško mnenje izvedenke H. H., saj se je samo ona od vseh izvedenk ukvarjala tudi z vprašanjem prešolanja otrok.

13. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da ni izvedlo ostalih dokazov (med ostalim tudi zaslišane socialne pedagoginje D. D. iz Osnovne šole Y) saj je ocenilo, da je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva za odločitev o predlogu.

14. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, saj je ugotovilo, da ni podan noben razlog, ki bi predlog utemeljeval. Svojo odločitev je oprlo na določilo 270. člena ZIZ in jo utemeljilo s koristijo otrok. Ker ni utemeljen predlog, da naj se oba otroka vključita nazaj v Osnovno šolo X, tudi ni utemeljen predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se do pravnomočnega zaključka postopka otroka vključila v Osnovno šolo X. 15. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbi je bilo zato treba zavrniti in izpodbijana sklepa potrditi (1. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Otroka sta bila prešolana v mesecu aprilu 2015, prvostopenjska odločitev je bila sprejeta 3. julija 2015.