Jedro

Komunalna opremljenost zemljišča ni odločilna za presojo, da je bilo zaplenjeno zemljišče stavbno. Opredelitev zemljišča kot stavbnega je (bila) pridržana zakonu. Tako je bilo stavbno zemljišče prvič definirano v Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ter nato vsebinsko enako v kasnejših zakonih. Po tej opredelitvi je treba upoštevati kot stavbno zemljišče tisto, ki je bilo (v času podržavljanja) v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelji so od več nasprotnih udeležencev zahtevali vrnitev premoženja, ki je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah K 41/48-9 z dne 7. 2. 1948, zaplenjeno njihovima pravnima prednikoma, pokojnima D. in A. B. Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom Nz 35/98 z dne 20. 12. 2007, dopolnilnim sklepom in sklepom Nz 35/98 z dne 12. 2. 2008 med drugim prvi nasprotni udeleženki naložilo plačilo odškodnine, in sicer vsakemu od predlagateljev do 1/6, za zaplenjene nepremičnine parc. št. 288/1, 268/2, 270/2 in 284, vse k.o. ... v znesku 858,29 EUR, za zaplenjene nepremičnine parc. št. 801/2, 801/4 in 156, vse k.o. ... v znesku 5.328,73 EUR ter za zaplenjene premičnine (klavir, mize, prosti kavč, stole, motorno kolo...) v višini 2.079,48 EUR, vse v obveznicah, izdanih na podlagi Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja(1) in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.(2) Za navedene nepremičnine je bila prisojena odškodnino za kmetijska zemljišča. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev glede navedenih odločitev zavrnilo in v tem delu potrdilo sklepe sodišča prve stopnje.

3. Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje so predlagatelji zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložili revizijo. V njej nasprotujejo opredelitvi predmetnih zemljišč kot kmetijskih, saj je šlo za komunalno urejena zemljišča, ki se po Navodilu o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja (v nadaljevanju Navodilo)(3) štejejo za nezazidana stavbna zemljišča. Glede parc. št. 288/1, 268/2, 270/2 in 284, vse k.o. ... poudarjajo, da so dokazali, da so izpolnjevala status nezazidanih stavbnih zemljišč tudi po takratnih urbanističnih podlagah. Tako bi morali nižji sodišči upoštevati višino odškodnine, ki jo je izračunal cenilec J. L. Zakaj to mnenje ni bilo upoštevano, sodišči nista pojasnili. Da so bile vse navedene parcele komunalno opremljene, bi lahko potrdile tudi predlagane priče, sodišči pa se bi morali opredeliti do pomembnih listinskih dokazov v spisu. Parc. št. 268/2 je funkcionalno zemljišče k stavbi, stoječi na parc. št. 287/3. Parc. št. 284 se nahaja v strnjen naselju, neposredno ob cesti R. - J. z neposredno možnostjo priključka na vodo in elektriko. V zvezi z nepremičninami, ki se nahajajo v k.o. ... pa izpostavljajo, da trenutno z drugo nasprotno udeleženko še niso dosegli dogovora glede nadomestnega zemljišča, vendar pa dogovori v tej smeri tečejo. Brez nadomestnega zemljišča namreč objekt na parc. št. 1377/1 nima urejenega dostopa. Sodišči sta tako vrnili objekt brez dostopa. Do predloga, da se počaka na spremembo zazidalnega načrta, ki bi omogočal vrnitev nadomestnega zemljišča, se sodišče ni opredelilo. Predlagatelji se tudi ne strinjajo z ocenjeno vrednostjo klavirja in poudarjajo, da je takšen klavir danes vreden približno 9.300 EUR, v dokaz česar prilagajo cenik zastopnika za klavirje Bösendorfer.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V konkretnem primeru gre za vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS),(4) in sicer nepremičnin in premičnin, ki jih ni mogoče vrniti v naravi. Upravičencem gre zato odškodnina, kot izhaja iz določb tretjega poglavja Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen),(5) na katerega glede oblik in obsega vračanja, omejitev in glede vrednotenja premoženja napotuje 145.a člen ZIKS. Izhodišče za odločanje o višini odškodnine je v prvem odstavku 44. člena ZDen, ki pravi, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti.

7. Sodišči sta presodili, da so bile zaplenjene nepremičnine, ki se nahajajo v k.o. ..., kmetijska zemljišča in sta njihovo sedanjo vrednost ter s tem odškodnino določili po tretjem odstavku 44. člena ZDen ob upoštevanju Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok)(6). Revizijsko uveljavljanje, da so navedena zemljišča stavbna zemljišča, ker naj bi bila v času zaplembe komunalno opremljena, ni utemeljeno. Opredelitev zemljišča kot stavbnega je (bila) pridržana zakonu. Tako je bilo stavbno zemljišče prvič definirano v Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč(7) ter nato vsebinsko enako v kasnejših zakonih.(8) Po tej opredelitvi je treba upoštevati kot stavbno zemljišče tisto, ki je bilo (v času podržavljenja) v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo. Da bi predmetna zemljišča imela tak status, bi torej morala biti v času podržavljenja v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvidena za zazidavo, kar pa v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno. Komunalna opremljenost zemljišča (kot izhaja iz 11. člena Navodila), tako ni odločilna za presojo, ali je bilo zaplenjeno zemljišče stavbno.(9) Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni ravnalo napak, ko o tem ni zaslišalo predlaganih prič. Pravni status zemljišča se lahko dokazuje le z izpiski iz uradnih evidenc ter s predpisi in posamičnimi akti o podržavljanju, če so ti spremenili namembnost zemljišča, ne pa s pričami ali izjavami strank.(10) Ker je torej pravna opredelitev statusa zemljišča pridržana sodišču, ne more biti odločilno, kako je cenilec J. L. opredelil pravni status konkretnih zemljišč. Do katerih pomembnih listinskih dokazov v spisu se nižji sodišči nista opredelili, revidenti ne pojasnijo. Z ostalimi revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na nepremičnine v k.o. ..., predlagatelji nedovoljeno grajajo dejanske ugotovitve (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).(11)

8. Višje sodišče je pravilno pojasnilo, da določba 42. člen ZDen predstavlja le možnost, da se upravičenec in zavezanec sporazumeta za nadomestno zemljišče. Če do sporazuma ne pride, potem takšne oblike vračanja tudi sodišče ne more naložiti. Obstoj takšnega dogovora v konkretnem primeru za zemljišča, ki so v k.o. ..., ni izkazan, kar nenazadnje ne zanikajo niti revidenti. V relevantni zakonodaji pa tudi ni podlage, da bi bilo sodišče dolžno počakati na sklenitev takšnega dogovora.

9. Predlagatelji vrednosti zaplenjenega klavirja, kakršna je razvidna iz zaplembenega zapisnika, niso izpodbijali; podali tudi niso predloga za postavitev izvedenca. Revizijska predložitev listine o današnji vrednosti klavirja je zato prepozna.

10. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in ker niso podane očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku(12)) in z njo tudi predlagano povrnitev revizijskih stroškov.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 49/1999. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 84/1999. Op. št. (3): Uradni list RS, št. 23/1992 in nasl. Op. št. (4): Uradni list RS, št. 17/99 in nasl. Op. št. (5): Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. Op. št. (6): Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92. Op. št. (7): Primerjaj 34. člen tega zakona; Uradni list FLRJ, št. 52/58. Op. št. (8): Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list FLRJ, 26/54 in nasl.), Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84, 33/89 in Uradni list RS, št. 44/97).

Op. št. (9): Primerjaj II Ips 250/2006, II Ipd 612/2000, II Ips 584/2008, X Ips 518/2008, I Up 1113/2000, I Up 783/2005, I Up 422/2005, I Up 1034/2005, I Up 1474/2005, I Up 1351/2004, I Up 453/2005 itd. Op. št. (10): Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 518/2008. Op. št. (11): Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. Op. št. (12): Uradni list SRS, št. 30/86 in nasl.