Jedro

Za izrek ukrepa po ZPND ni treba, da bi nasprotni udeleženec aktivno nasilno ravnanje usmeril v mladoletnega sina, ampak zadostuje že njegova prisotnost pri nasilnih dejanjih, ki jih je nasprotni udeleženec izvajal nad predlagateljico. Otrok, ki je priča nasilnim dejanjem nad drugo osebo, je hkrati tudi žrtev psihičnega nasilja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev od vročitve sklepa prepovedalo (1) stopiti v stanovanje, v katerem živita predlagateljica in mladoletni sin A., (2) se zadrževati na razdalji manj kot 200 metrov od vsakokratnega stanovanja, v katerem živita prej navedeni osebi, (3) se zadrževati in približevati vsakokratnim krajem na razdaljo, manjšo od 200 metrov, kjer se predlagateljica in mladoletni sin A. redno nahajata, (4) navezovati stike s predlagateljico in mladoletnim sinom, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in (5) vzpostaviti kakršnokoli srečanje s predlagateljico in mladoletnim sinom, zlasti pa se jima približati na razdaljo, manjšo od 200 metrov (I. točka izreka). Prepoved glede mld. A. ne velja v času in na kraju, kadar nasprotni udeleženec z njim izvaja stike pod nadzorom (II. točka izreka). V preostalem delu je predlog zavrnilo (III. točka izreka) in v primeru kršitve izrečenih ukrepov nasprotnemu udeležencu določilo denarno kazen v višini 500,00 EUR (IV. točka izreka). Iz V. točke izreka izhaja, da ugovor ali pritožba zoper ta sklep ne zadržita njegove izvršitve, udeleženca pa nosita vsak svoje stroške postopka (VI. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče je z izpodbijanim sklepom izreklo ukrepe iz 19. člena ZPND tudi proti osebi, ki sploh ni bila žrtev. Mld. sin A. ni bil nikoli žrtev dejanj nasprotnega udeleženca. Sodišče se pri tem sklicuje na zadevo IV P 131/2018, kjer se obravnava vprašanja glede dodelitve mld. A. v vzgojo, varstvo in oskrbo, določitve stikov in preživnine. V predmetni zadevi je bila izdana začasna odredba glede stikov, ki pa ni pravnomočna, saj je nasprotni udeleženec zoper sklep vložil pritožbo. Sodišče izpodbijanega sklepa ne bi smelo opreti na nepravnomočno odločbo. Poleg tega pa je ravno začasna odredba razlog, zakaj sodišče predlogu predlagateljice ne bi smelo ugoditi. Z izdajo začasne odredbe so bila tudi že urejena vprašanja glede razmerij med udeleženci tega postopka. Dodatno urejanje področja, ki je z začasno odredbo že urejeno, tako ni potrebno. Izpodbijani sklep otroku ni v korist, saj mu je s sprejeto odločitvijo za šest mesecev povsem odvzet oče oz. so stiki omejeni na dve uri tedensko, kar pa otroku ne more biti v korist. Mld. A. pa se ni odvzelo le očeta, ampak tudi polbrata, na katerega je A. močno navezan. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje; nekritično je sledilo navedbam predlagateljice in upoštevalo izključno dokaze, ki so ji v korist. Dokazov in navedb nasprotnega udeleženca pa ni upoštevalo, niti ni obrazložilo, zakaj je tako ravnalo. Nasprotni udeleženec je natančno opisal neprimerna ravnanja predlagateljice, do česar pa se sodišče ni opredelilo. Zanika navedbe predlagateljice, da ima težave z alkoholom, poslana sms sporočila pa je treba razumeti v celotnem kontekstu. Vsa sporočila so bila poslana v želji in z namenom, da bi nasprotni udeleženec dobil informacijo o sinu A., ki se nahaja pri predlagateljici. Poudarja, da je vsebina nekaterih sms sporočil za povprečnega človeka res neprimerna, vendar je pri tem treba imeti v uvidu, da sta bila nasprotni udeleženec in predlagateljica takšnega komuniciranja vajena. Glavni namen predlagateljice je, da nasprotnemu udeležencu neutemeljeno prepreči stike z mld. A. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter predlog zavrne in predlagateljici naloži plačilo stroškov tega postopka.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o preprečevanju nasilja v družini ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku - tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

6. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvega sodišča, saj jo je moč oceniti kot logično in življenjsko prepričljivo ter napravljeno v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP.

7. Pritožba zmotno meni, da mld. A. ni bil nikoli žrtev nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca. Iz celotnega dokaznega postopka izhaja prav nasprotno. Ob dogodkih, ko je bil nasprotni udeleženec nasilen do predlagateljice, je bil namreč navzoč tudi mld. sin, star le nekaj več kot leto dni. Zaradi izpadov je bil vznemirjen, prestrašen in je jokal. Prav takšne so bile okoliščine nasilnega dogodka, ki se je zgodil 29. 4. 2018. Nasprotni udeleženec je čez balkon vrgel torbo in obešalo za perilo, ki je zadelo vozilo, v katerem se je nahajala predlagateljica s sinom. Ob tem je bil sin prestrašen in je jokal. Za izrek ukrepa ni treba, da bi nasprotni udeleženec aktivno nasilno ravnanje usmeril v mld. sina, ampak zadostuje že njegova prisotnost pri nasilnih dejanjih, ki jih je nasprotni udeleženec izvajal nad predlagateljico. Otrok, ki je priča nasilnim dejanjem nad drugo osebo, je hkrati tudi žrtev psihičnega nasilja.

8. Začasna odredba, izdana v postopku o dodelitvi mld. A. v vzgojo, varstvo in oskrbo, določitvi stikov in preživnine v zadevi IV P 131/2018, za odločitev v predmetni zadevi niti ni bistvena, zato je vprašanje njene (ne)pravnomočnosti povsem irelevantno. Sodišče prve stopnje jo je upoštevalo le glede dela, ki se nanaša na ureditev stikov med mld. sinom in nasprotnim udeležencem. Zato je v II točki izreka tudi odločilo, da prepoved do mld. sina ne velja v času in v kraju, kadar nasprotni udeleženec izvaja stike pod nadzorom. Glede ugotovitev o ogroženosti sina A. pa je bistveno, kar je bilo navedeno že zgoraj - da se nasilje nad predlagateljico izvaja v njegovi prisotnosti.

9. Pritožbena teza, da izpodbijani sklep ne zasleduje koristi otroka, je vse prej kot prepričljiva. Ob izkazanem kontinuiranem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, čemu je moral prisostvovati tudi mld. sin, je odločitev prvega sodišča pravilna, saj je z njo zaščitilo koristi mld. otroka.

10. Sodišče je v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo navedbe nasprotnega udeleženca, ki vsakršno nasilje zanika in zatrjuje, da je bil on žrtev predlagateljičinega psihičnega in fizičnega nasilja. Vendar mu sodišče prve stopnje glede na predloženo listinsko gradivo in izpovedbi obeh udeležencev ni sledilo. Močno obremenilna so sms sporočila, ki jih je nasprotni udeleženec pošiljal predlagateljici, pri čemer pa pritožbena zatrjevanja, da je šlo za običajni način komunikacije med njima, ne morejo imeti želene teže. Tudi dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec v preteklosti že kazensko obravnavan zaradi nasilnih kaznivih dejanj zoper bližnje osebe, ni nepomembno.

11. Sodišče prve stopnje je imelo zadostno podlago za izrek ukrepov po 19. členu ZPND, saj izvedeni dokazi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča s stopnjo verjetnosti izkazujejo nasilje in poseg v ustavno varovane dobrine predlagateljice ter mld. sina A. 12. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče - v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo.