Jedro

Zmotno je pritožnikovo stališče, da terjatev ne spada v stečajno maso, ker je bilo o njej odločeno s sodbo, ki je bila izdana po odpustu obveznosti. S sodbo se je le pravnomočno razrešilo pravno razmerje med pritožnikom in dolžnikovim dolžnikom v zvezi s sporno terjatvijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

1. Ugotovilo, da terjatev stečajnega dolžnika na podlagi odškodninskega zahtevka do bivšega delodajalca P. d. o. o., po II. točki in prvi alinei IV. točke izreka sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, v individualnem delovnem sporu št. Pd 38/2017 z dne 8. 9. 2020, ki je v tem delu postala pravnomočna dne 31. 10. 2020, v skupnem znesku 1.256,70 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 49,15 EUR od dne 19. 8. 2014 do plačila, od zneska 49,15 EUR od dne 19. 9. 2014 do plačila, od zneska 49,15 EUR od dne 19. 10. 2014 do plačila, od zneska 49,15 EUR od dne 19. 11. 2014 do plačila, od zneska 49,15 EUR od dne 19. 12. 2014 do plačila, od zneska 49,15 EUR od dne 19. 1. 2015 do plačila, od zneska 46,83 EUR od dne 19. 4. 2015 do plačila, od zneska 46,83 EUR od dne 19. 5. 2015 do plačila, od zneska 46,83 EUR od dne 19. 6. 2015 do plačila, od zneska 46,83 EUR od dne 19. 7. 2015 do plačila, od zneska 46,83 EUR od dne 19. 8. 2015 do plačila, od zneska 46,83 EUR od dne 19. 9. 2015 do plačila, od zneska 46,83 EUR od dne 19. 10. 2015 do plačila, od zneska 46,83 EUR od dne 19. 11. 2015 do plačila in od zneska 587,16 EUR od dne 1. 7. 2015 do plačila, spada v stečajno maso.

2. Dolžniku stečajnega dolžnika, družbi P. d. o. o., nalažilo, da plačilo zneska 1.256,70 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa, po pravnomočnosti tega sklepa, namesto stečajnemu dolžniku izvrši v dobro denarnega fiduciarnega računa stečajnega upravitelja št. SI56 ..., odprtega pri ...

Dolžnik se je proti sklepu pritožil. Bistvo pritožbe je, da je sklep neobrazložen. Sodišče je natančno pojasnilo, zakaj terjatev spada v stečajno maso, ni pa povedalo, kako je upoštevalo drugi odstavek 410. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Sodišče omenja tudi znesek 45.693,68 EUR kot stečajno maso, čeprav se sodni sklep na ta znesek ne glasi. Izpodbijani sklep je sodišče izdalo na upraviteljev predlog z dne 27. 11. 2020, ki naj bi dopolnil tistega z dne 17. 11. 2020. Ni jasno, kaj je 17. 11. 2020 upravitelj dopolnjeval. Predlog upravitelja je tudi v nasprotju s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru. Glede terjatve, ki izhaja iz sodbe, navaja, da upravitelj sodišče zavaja, ko navaja, da je bilo dolžniku puščeno samo, da se je sam vklopil v sodni postopek, ne pa tudi, da to terjatev izvzame iz stečajne mase. Opozarja na izredno poročilo upravitelja z dne 16. 12. 2019, v katerem je upravitelj obvestil sodišče, da upniki niso založili stroškov za vodenje sodnega postopka, zato se je iz postopka umaknil in ga predal nazaj dolžniku. Zato meni, da terjatev, ki mu je bila prisojena v tem postopku, ne spada v stečajno maso. Sklicuje se na sklep višjega sodišča, v katerem je višje sodišče povedalo, da je upravitelj zastopnik stečajne mase in jo zastopa v sodnih postopkih, ki tečejo v korist ali v škodo stečajne mase. Pritožnik tudi navaja, da je na upraviteljevo vlogo odgovoril prej kot je bil izdan izpodbijani sklep, čeprav je objavljen kasneje. Sodišče je očitno pristransko in zavaja dolžnika. Upravitelj v 1. točki dopolnitve z dne 27. 11. 2020 govori o potrdilu delne pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, ki ga sam ni videl. Kakršnokoli je potrdilo, ni zakonito, ker ne vsebuje točk izreka sodbe. Glede na tekst pritožbe tožene stranke, ki se je pritožila zoper sodbo v celoti, do delne pravnomočnosti sodbe ni prišlo. To mu je zatrdilo tudi višje sodišče, kjer so mu povedali, da pritožbe še niso dobili.

Upravitelj je v odgovoru na pritožbo predlagal, da višje sodišče pritožbo zavrne. Dolžnik je bil imetnik teh terjatev že pred začetkom stečajnega postopka (tedaj resda še spornih), zato jih je pripoznal v otvoritvenem poročilu kot premoženje stečajnega dolžnika. Za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika in razdelitev upnikom pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira (1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je drugi odstavek 410. člena ZFPPIPP pravilno upoštevalo. Prav tako meni, da je pri določitvi zneska prisojene odškodnine, ki spada v stečajno maso, pravilno upoštevan tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP, ki za omejitev zneska prejemkov napotuje na 102. člen ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

Pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira: 1) za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno, in 2) za uveljavitev zahtevkov na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika (prvi odstavek 410. člena ZFPPIPP). Premoženje iz prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ne spada več v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan ta sklep (drugi odstavek 410. člena ZFPPIPP).

Sodišče prve stopnje je v ugotovitvenem delu (1. točka izreka) ugotovilo, da v stečajno maso spada terjatev višini 1.256,70 EUR s pripadki, ki je pritožniku prisojena s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru Pd 38/2017 z dne 8. 9. 2020, ki je v tem delu postala pravnomočna dne 31. 10. 2020 (v nadaljevanju: Sodba). Sledilo je upraviteljevemu predlogu z dne 27. 11. 2020, v katerem je upravitelj v tabeli jasno določil, kolikšen del prejemkov po Sodbi je stečajna masa, upoštevajoč določbe ZFPPIPP o omejitvi izvršbe na stalne denarne prejemke. Zato so pritožbene navedbe glede višjega zneska (do 45.693,78 EUR) očitno pravno nepomembne, kot je pravno nepomembno tudi dolžnikovo zatrjevanje nelogičnega sklicevanje sodišča prve stopnje na upraviteljeve predhodne predloge. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo na podlagi upraviteljeve vloge z dne 27. 11. 2020. Pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ni podan. Drži sicer, da sodišče prve stopnje posebej ne navaja drugega odstavka 410. člena ZFPPIPP, vendar zato zatrjevana kršitev pravil postopka še ni podana. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na določbo prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP in se s tem hkrati opredelilo do 410. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo 389. člen ZFPPIPP, ki določa, katero premoženje spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja. Premoženje dolžnika so tudi terjatve do njegovega dolžnika (t. i. dolžnikovega dolžnika). Zmotno je pritožnikovo stališče, da terjatev ne spada v stečajno maso, ker je bilo o njej odločeno s sodbo, ki je bila izdana po odpustu obveznosti (sklep o odpustu obveznosti je bil izdan 11. 7. 2019, pravnomočen je postal 31. 7. 2019). S sodbo se je le pravnomočno razrešilo pravno razmerje med pritožnikom in dolžnikovim dolžnikom v zvezi s sporno terjatvijo. Že iz zapadlosti posameznih terjatev pa izhaja, da gre za terjatve, ki so nastale pred začetkom tega postopka osebnega stečaja (oklic o začetku postopka osebnega stečaja je bil objavljen 6. 6. 2018). Iz tega razloga premoženje iz točke I. izpodbijanega sklepa ni premoženje, ki bi ga pritožnik dobil po sklepu o odpustu obveznosti. Le tisto premoženje ne spada v stečajno maso.

Pritožnik nima prav, ko navaja, da je upravitelj to premoženje izvzel iz stečajne mase, ker se je iz pravdnega postopka umaknil in prepustil pritožniku, da ga nadaljuje. Katero premoženje spada v stečajno maso, določa zakon in ne upravitelj. Tudi sklep sodišča prve stopnje je v tem delu ugotovitvene narave. Sicer pa tudi iz upraviteljevega izrednega poročila z dne 25. 11. 2019 ne izhaja, da bo premoženje (terjatev) izvzeta iz stečajne mase. Upravitelj je upnike le obvestil, da bo v primeru, da ne bodo založili stroškov za vodenje postopka (3.404,10 EUR),: „zastopanje za nadaljnje vodenje odškodninske tožbe vrnil stečajnemu dolžniku.“ Pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami glede potrdila o pravnomočnosti Sodbe. Terjatev je del stečajne mase tudi v primeru, če o njej še ni pravnomočno odločeno. V tem delu bi imel pritožbo kvečjemu dolžnikov dolžnik (zoper 2. točko izreka), ne pa pritožnik. Dolžnikov dolžnik se zoper ta del odločitve ni pritožil. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti izda sodišča, ki odloča o sporu na prvi stopnji (prvi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Pritožbene navedbe o tem, kaj vse bi moralo potrdilo o pravnomočnosti vsebovati in kako bi moralo biti oblikovano, nimajo podlage v zakonu. Potrdilo je v sodnem spisu kot priloga upraviteljeve vloge.

Višje sodišče se je opredelilo do pravno pomembnih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, tisti, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.