Jedro

ZPP dopušča, da se prvotno zatrjevano dejansko stanje spremeni, dopolni ali popravi v takšnem obsegu, da se s tem ne spremeni zahtevek. Kakšen obseg je torej dovoljen, da gre zgolj za popravo, je stvar ocene sodišča. Primerjava dejanskega stanja glede na obe uveljavljani pravni podlagi v predmetni zadevi pokaže, da gre za isti historični dogodek. V tožbi tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve kršitev konkurenčne prepovedi, ker je toženec še v času zaposlitve pri toženi stranki sklepal z dosedanjimi zavarovanci tožeče stranke pogodbe o zavarovanju za konkurenčno zavarovalnico, pri čemer si je pomagal z zavarovalno dokumentacijo konkurenčne zavarovalnice, v pripravljalni vlogi pa tožeča stranka navaja, da je toženec s posredovanjem osebnih podatkov zavarovancev in podatkov o zavarovalnih produktih, ki so jih imeli sklenjeni dosedanji zavarovanci tožeče stranke, kršil dolžnost varovanja poslovne skrivnosti. Za spremembo istovetnosti zahtevka bi šlo, če bi tožeča stranka po vsebini sicer enak tožbeni zahtevek utemeljevala na povsem drugi dejanski podlagi kot prvotno. Tega pa tožeča stranka s svojimi navedbami ni storila, ampak je svoje dotedanje navedbe le dopolnila in se sklicevala na drugo pravno podlago, kar pa po tretjem odstavku 184. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dopusti.

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za spremembo tožbe. Gre za odškodninsko odgovornost tožene stranke, ki jo tožeča stranka vtožuje po dveh pravdnih podlagah, in sicer zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in zaradi izdaje poslovne skrivnosti. Delavec je odškodninsko odgovoren delodajalcu, če je dokazano, da je do škode prišlo zaradi ravnanja delavca, da je delavec za svoje ravnanje odgovoren in da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo. V obravnavani zadevi gre za en historični dogodek in s tem za eno dejansko podlago. Tožbeni predlog je ostal isti, vtoževani znesek pa lahko tožeča stranka dobi povrnjen le enkrat. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za istovrstni zahtevek. Glede na tako stališče sodišča prve stopnje bi lahko tožeča stranka vložila novo tožbo, ki bi jo sodišče tudi obravnavalo, kar pa je napačno. Gre za škodo, ki jo lahko tožnik dobi povrnjeno zgolj enkrat, prav tako pa gre za isti dejstveni kompleks. Stališče sodne prakse je jasno, in sicer, da je treba dejansko podlago tožbenega zahtevka razumeti kot sklop dejstev, ki opredeljujejo določen historični dogodek. Na isti dejstveni kompleks zato ni mogoče opreti vsebinsko enakega tožbenega predloga, čemur se posamezna dejstva dodajo ali izpustijo (takšno stališče je bilo zavzeto v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 543/2009 ter v sklepu Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1865/2008). Nova tožba z enakim tožbenim predlogom bi bila torej dopustna le, če bi izhajala iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri bi bilo že pravnomočno odločeno. O tem pa ni mogoče govoriti, saj je dejstveni temelj isti. Zgolj z dopolnitvijo navedb, da določeni podatki, ki so bili posredovani A.A., po svoji naravi pomenijo poslovno skrivnost, ob obstoječi trditveni podlagi v tožbi o ravnanju toženca ob pomoči A.A., ki med drugim pomeni tudi kršitev konkurenčne prepovedi s strani toženca, ne pomeni bistveno drugačnega dejanskega temelja. Ker se pravnomočnost nanaša na celoten sklop dejstev, na katerem temelji tožbeni zahtevek, so z njo zajeta vsa dejstva, ki so se sestavni del tega sklopa, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena. Če bi bila torej vložena nova tožba, bi jo sodišče zavrglo, bodisi zaradi litispendence ali pa zaradi pravnomočno razsojene stvari. Tožeči stranki je bila z odločitvijo popolnoma odvzeta pravica do sojenja oziroma onemogočeno sodno varstvo njegovih pravic.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa.

6. ZPP v prvem odstavku 184. člena določa, da tožeča stranka lahko do konca obravnave spremeni tožbo. Po drugem odstavku 184. člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Tretji odstavek 184. člena pa določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe tako, da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Ko je tožba vročena toženi stranki, je po določbi prvega odstavka 185. člena ZPP za spremembo potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

7. ZPP dopušča, da se prvotno zatrjevano dejansko stanje spremeni, dopolni ali popravi v takšnem obsegu, da se s tem ne spremeni zahtevek. Kakšen obseg je torej dovoljen, da gre zgolj za popravo, je stvar ocene sodišča. Primerjava dejanskega stanja glede na obe uveljavljani pravni podlagi v predmetni zadevi pokaže, da gre za isti historični dogodek. V tožbi namreč tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve kršitev konkurenčne prepovedi, ker je toženec še v času zaposlitve pri toženi stranki sklepal z dosedanjimi zavarovanci tožeče stranke pogodbe o zavarovanju za konkurenčno zavarovalnico (slovensko podružnico Zavarovalnice B.), pri čemer si je pomagal z zavarovalno dokumentacijo konkurenčne zavarovalnice, v pripravljalni vlogi z dne z dne 2. 10. 2015 pa tožeča stranka navaja, da je toženec s posredovanjem osebnih podatkov zavarovancev in podatkov o zavarovalnih produktih, ki so jih imeli sklenjeni dosedanji zavarovanci tožeče stranke, kršil dolžnost varovanja poslovne skrivnosti. Za spremembo istovetnosti zahtevka bi šlo, če bi tožeča stranka po vsebini sicer enak tožbeni zahtevek utemeljevala na povsem drugi dejanski podlagi kot prvotno. Tega pa tožeča stranka s svojimi navedbami ni storila, ampak je svoje dotedanje navedbe le dopolnila in se sklicevala na drugo pravno podlago, kar pa po tretjem odstavku 184. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe.

8. Pritožbeno sodišče je tako v skladu z določbo 354. čl. ZPP razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo sodišču v nadaljnji postopek.

9. Toženec sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).