U-I-139/07

24. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B. B. iz Z., na seji 24. maja 2007

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Upravne enote Ljubljana št. 214-10958/2005-19 (22011) z dne 13. 4. 2007 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ur. p. b.) ter prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka 36. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 107/06 – ur. p. b.) se zavrne.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravna enota je v postopku izdaje nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje izdala izpodbijani sklep. Sklenila je, da se pritožniku podaljša rok za odločitev o namenu prebivanja v Republiki Sloveniji in dostavo manjkajočih dokumentov za dvajset dni od vročitve tega sklepa. Pritožnik se ne strinja z določenim rokom in vlaga zoper navedeni sklep ustavno pritožbo. Pritožnik navaja, da je za podaljšanje roka prosil, ker Zavod za zaposlovanje še ni odločil o pritožnikovi prošnji za izdajo delovnega dovoljenja, na podlagi katerega je zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. Kot drugi razlog, na podlagi katerega uveljavlja izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, navaja pravico do združitve in ohranitve celovitosti družine z ožjimi družinskimi člani iz prvega odstavka 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Ustavnemu sodišču predlaga, naj njegovo ustavno pritožbo obravnava v skladu z drugim odstavkom 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS).

2.Poleg ustavne pritožbe vlaga pritožnik pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti v izreku navedenih predpisov. Zatrjuje neskladje z 2., z 22., s 25., s 33. členom v zvezi z 69. členom Ustave in s 74. členom Ustave. Drugi odstavek 51. člena ZUstS se pobudniku zdi sporen v delu, ki zahteva, da pritožnik izkaže, da bi mu z izvršitvijo posamičnega akta nastale nepopravljive posledice. Meni, da v Sloveniji "ni dostopnih in učinkovitih pravnih sredstev". Sklicuje se na zadevo Lukenda proti Sloveniji z dne 6. 10. 2005. Meni, da vedno, ko se postopki "odlašajo", nastane nepopravljiva škoda, zato se mu zdi sporno, da navedena določba postavlja tak pogoj.

3.Izpodbija še tretji in četrti odstavek 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Glede tretjega odstavka 99. člena ZUP meni, da je nejasen in zato v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave. Meni, da bi moral Zakon določati, da mora uradna oseba pri določitvi roka upoštevati, ali bo lahko stranka v roku, ki ga bo uradna oseba določila, pridobila potrebna dokazila. Pri tem se sklicuje na svojo zadevo. Četrti odstavek 99. člena ZUP izpodbija, ker naj bi bil v neskladju s 25. členom Ustave in 13. členom EKČP. Meni namreč, da je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o njegovih pravicah in dolžnostih.

4.Pobudnik izpodbija še prvo, drugo in tretjo alinejo tretjega odstavka 36. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj), ki opredeljujejo ožje družinske člane tujca. Meni, da kršijo 155. člen Ustave in prvi odstavek 8. člena EKČP. Navedena določba naj ne bi upoštevala polnoletnih otrok, ki jih starši še šolajo (kot naj bi bilo v obravnavani zadevi). Navaja, da iz izpodbijanega predpisa sicer ne izhaja, da polnoletni otroci nimajo "pravice do združitve v družini", vendar naj bi upravni organi zahtevke polnoletnih otrok vseeno zavračali z obrazložitvijo, da niso več mladoletni, s tem pa naj bi kršili prvi odstavek 8. člena EKČP.

B.

5.Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno o vprašanju, ki se tiče postopka, zato to ni posamičen akt iz šeste alineje prevega odstavka 160. člena Ustave, zoper katerega je dovoljena ustavna pritožba. Ker je ustavna pritožba zoper tak akt nedopustna, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

6.Pobudnik izpodbija drugi odstavek 51. člena ZUstS. Po prvem odstavku 24. člena ZUstS da lahko pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti vsak, če izkaže svoj pravni interes. Po drugem odstavku tega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. Ker pobudnik ni izkazal, da bi se z morebitno ugoditvijo pobudi njegov pravni položaj izboljšal, je Ustavno sodišče njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 51. člena ZUstS zavrglo (3. točka izreka).

7.Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 99. člena ZUP, ki določa, da se lahko rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, in rok, določen s predpisi, ki ga je mogoče podaljšati, podaljša na prošnjo, ki jo vloži prizadeta oseba pred iztekom roka, če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe (četrti odstavek 99. člena ZUP). Pritožnik utemeljuje neustavnost navedenih določb z opisovanjem težav, ki jih ima s pridobivanjem listin, ki naj bi jih predložil v postopku pridobitve dovoljenja za začasno prebivališče. Te naj ne bi uspel predložiti v roku, določenem z izpodbijanim sklepom, ker postopek pridobitve delovnega dovoljenja pred Zavodom za zaposlovanje še ni končan. Opisane dejanske težave, ki naj bi jih imel pritožnik, ter njegovo splošno nezadovoljstvo s potekom postopka pred različnimi državnimi organi, ne morejo utemeljiti zatrjevane neustavnosti izpodbijanih določb. Ker pritožnik v zvezi z zatrjevano neustavnostjo več od tega ne navaja, je Ustavno sodišče njegovo pobudo tudi v tem delu zavrnilo kot očitno neutemeljeno (2. točka izreka).

8.Pritožnik izpodbija tudi prvo, drugo in tretjo alinejo tretjega odstavka 36. člena ZTuj. Zatrjevano neustavnost utemeljuje z navedbo, da ta določba ne upošteva polnoletnih otrok, ki jih starši še šolajo. Pritožnik je očitno spregledal, da peta alineja tretjega odstavka istega člena kot ožjega družinskega člana tujca opredeljuje tudi polnoletne neporočene otroke tujca ali zakonca, katere je tujec ali zakonec po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati. Kot je mogoče razumeti iz njegovih navedb, naj bi bil namreč pritožnik prav v takšnem položaju. Poleg navedenega lahko pristojni organ po določbi četrtega odstavka istega člena po prostem preudarku za ožjega družinskega člana izjemoma šteje tudi drugega sorodnika, če posebne okoliščine govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji. Iz pobudnikovih navedb izhaja tudi njegovo nezadovoljstvo z izvajanjem te določbe v praksi, vendar s tem ne more utemeljiti pobude za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrnilo (2. točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena, drugega odstavka 26. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj