13. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., na prestajanju kazni zapora v ZPKZ Z., na seji senata dne 28. novembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 185/2001 z dne 22. 3. 2001 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 125/2000 z dne 12. 1. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija prvostopenjsko sodbo, s katero je bil v ponovnem sojenju spoznan za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja posilstva po prvem odstavku 100. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju KZ). Izrečena mu je bila kazen dveh let zapora.

Višje sodišče je pritožbi pritožnika in njegovega zagovornika delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je izrečeno kazen dveh let zapora znižalo na eno leto in šest mesecev zapora. V preostalem je pritožbi zavrnilo.

V ustavni pritožbi zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo procesnega in materialnega prava ter kršitev 14., 15., 29. in 36. člena Ustave. Navaja, da kaznivega dejanja ni storil in se ne strinja s tem, da je bil kljub temu, da je bil najprej oproščen obtožbe, potem spoznan za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja. Pritožnik meni, da je bil na podlagi konstrukta obsojen v nepoštenem postopku, v katerem je sodišče odločalo brez dokazov, na podlagi krivega pričanja in ga, ne da bi ugotovilo materialno resnico, obsodilo. Pritožnik še navaja, da je bila njegova zahteva za varstvo zakonitosti zavržena kot prepozna.

B.

Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

Po določbi prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl., v nadaljevanju ZKP) se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno sodno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti. Pritožnik v vlogi z dne 22. 4. 2002 navaja, da je sodišče njegovo vlogo z dne 10. 2. 2002 štelo kot zahtevo za varstvo zakonitosti zoper izpodbijane odločitve, vendar jo je na podlagi drugega odstavka 422. člena ZKP kot prepozno zavrglo.

Glede na navedeno pritožnik ni izkazal, da bi pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpal vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba njegovo ustavno pritožbo zavreči.

Ker ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer