Jedro

Skrb staršev za A. A. je bila slaba - ni bil ustrezno negovan, v avtomobilu ni bil pripet, s seboj sta ga imela ob izvršitvi kaznivega dejanja. Majhen otrok je povsem odvisen od skrbi odraslih zanj in če ta ni ustrezna, je ogrožen. Iz mnenja izvedenke klinične psihologije je razvidno, da ni videti možnosti, da bi lahko starša ponovno prevzela skrb za vzgojo in varstvo A. A. Pritožnica se je po izvedenem nujnem odvzemu A. A. nekaj časa še zanimala zanj in ga obiskovala, vendar vedno manj. Očitno svojega življenja ni uspela toliko urediti, da bi lahko skrbela zanj. Predlaganih programov za izboljšanje starševskih kapacitet se ni udeleževala, vedno manj je sodelovala s CSD, prenehala je hoditi na sodne obravnave. To pomeni, da se v resnici ne zanima več za otroka in je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je hudo kršila starševske dolžnosti ter otroka dejansko zapustila, utemeljen. Pravica do stikov je predvsem pravica otroka, pravica staršev pa le takrat, ko to ne ogroža otrokovih koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnima udeležencema odvzelo starševsko skrb in njunega sina, dne ... 2022 rojenega A. A., namestilo k rejnici. Staršema je odvzelo tudi pravico do stikov z A. A. Postavilo je A. A. pod skrbništvo in imenovalo skrbnika. Odločilo je, da je mama (prva nasprotna udeleženka) za A. A. dolžna plačevati preživnino 80 EUR mesečno, oče (drugi nasprotni udeleženec) pa 40 EUR mesečno, ter da se preživnina usklajuje skladno s sklepom ministra, pristojnega za družino, in obvestilom centra za socialno delo. Predlog za posvojitev A. A. je izločilo iz spisa in ga bo obravnavalo posebej.

2.Pritožuje se prva nasprotna udeleženka, navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

2.V pritožbi je navedeno le, da v konkretnem primeru ni podlage za celoten odvzem starševske skrbi, vključno z odvzemom pravice do stikov. Stiki med mamo in otrokom morajo biti vzpostavljeni in omogočeni, da se lahko ohranja osebna vez med njima. Treba je določiti stike v eni od možnih oblik, ki je strokovno utemeljena in skladna z oblikovano sodno prakso, lahko tudi s prehodnim obdobjem uvajalnih stikov. Izpodbijani sklep dejansko že predstavlja po svoji vsebini posvojitev otroka s strani obeh skrbnikov in je bil izdan preuranjeno. Sklep ne ustreza standardu objektivne koristi otroka, ker prekinja vsakršno možnost medsebojnih interakcij otroka z biološkim staršem.

3.Noben udeleženec postopka na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva:

-Policija je 5. 7. 2022 zaradi suma storitve kaznivega dejanja prijela nasprotna udeleženca, starša takrat dvoinpolmesečnega A. A., otrok je bil z njima. Zoper očeta je bil odrejen pripor;

-25. 7. 2022 se je prva nasprotna udeleženka zglasila na policijski postaji skupaj s svojo mamo, obe sta bili pod vplivom alkohola, s seboj sta v avtomobilu pripeljali A. A., ki ni bil pripet z varnostnim pasom, bil je v umazanih oblačilih in brez pleničke. O tem je bil obveščen CSD, ki je izvedel nujni odvzem otroka po 167. členu Družinskega zakonika (DZ);

-Sodišče je na podlagi 168. člena DZ dne 26. 7. 2022 izdalo začasno odredbo, s katero je A. A. odvzelo nasprotnima udeležencema, ga začasno namestilo v krizni center in začasno omejilo stike med prvo nasprotno udeleženko in A. A. tako, da so potekali v prostorih kriznega centra enkrat na teden 2 uri, stike z drugim nasprotnim udeležencem pa začasno prepovedalo. Ob sprejemu v krizni center je bilo ugotovljeno, da A. A. ni bil ustrezno negovan;

-S sklepom z dne 12. 10. 2022 je sodišče A. A. začasno namestilo v rejništvo k B. B. in določilo stike enkrat na 14 dni v trajanju ene ure, tako določeni stiki med prvo nasprotno udeleženko in otrokom so po začetnih težavah stekli in sodišče je izdalo novo začasno odredbo, s katero je določilo, da stiki med njima potekajo enkrat tedensko eno uro. Prva nasprotna udeleženka se je preselila k svoji mami v Savudrijo na Hrvaškem, ob obisku tamkajšnjega CSD na njunem domu so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti. Zaposlitev si je prva nasprotna udeleženka uredila le za zelo kratek čas. Na nekaj z začasno odredbo določenih stikov ni prišla, navajala je, da zaradi zdravstvenih težav, dvakrat je s stika predčasno odšla, po 7. 6. 2023 na stike ni več prihajala. Vedno manj je sodelovala s CSD, v letu 2025 se na CSD glede otroka ni več obrnila. Naroka 25. 1. 2024 in nadaljnjih narokov za glavno obravnavo se ni udeležila, svojih izostankov ni upravičila;

-Izvedenka za toksikologijo in alkoholometrijo je ugotovila, da pri prvi nasprotni udeleženki rezultati toksikoloških preiskav kažejo na mnoge zdrse na področju alkohola v letu 2022 in bi lahko dokazala, da je sposobna vzdrževati abstinenco, le z rednimi mesečnimi testiranji krvi do konca leta 2023 ter odvzemom vzorca las v mesecu novembru. Nasprotna udeleženka je ta testiranja zavrnila. Izvedenka je nato na zaslišanju pojasnila, da je pri prvi nasprotni udeleženki ugotovila več stvari, ki kažejo na neko obliko alkoholne bolezni, ki pa je ni mogoče opredeliti kot zasvojenost, ampak neke značajske lastnosti, da veliko stvari obljublja, verbalno nakazuje, potem pa jih ne izpolni. Glede drugega nasprotnega udeleženca je izvedenka toksikološke stroke ugotovila, da uporablja več drog in drugih psihoaktivnih snovi, pri njem se pojavlja sindrom odvisnosti predvsem z opioidi in benzodiazepini;

-V pisnem mnenju je izvedenka klinične psihologije ugotovila, da noben od staršev ni zmožen prevzeti skrbi za otroka v domačem okolju. Enako je ugotavljal tudi CSD ob izvajanju nadzora starševske skrbi nasprotnih udeležencev. Na zaslišanju aprila 2025 je izvedenka klinične psihologije pojasnila, da je prognoza starševskih kapacitet in zmožnosti za spremembe, ki bi bile potrebne za učinkovito starševsko skrb, zelo slaba. Mama trenutno niti za izvedbo stikov z otrokom ni v primernem stanju, očitno tudi motivacije za vzdrževanje konstruktivnih stikov z otrokom nima. Glede očeta je izvedenka menila, da tudi po prestani zaporni kazni ne bo zmogel spremeniti rizičnega, nestanovitnega življenjskega stila, zato je napoved njegovih starševskih sposobnosti slaba;

-Drugi nasprotni udeleženec je, ko je bil v zaporu, prisostvoval na narokih preko videokonference, strinjal se je, da je A. A. nameščen v rejništvo, na naroku 13. 6. 2024 tudi s posvojitvijo A. A. Ko je bil izpuščen iz zapora, kljub izrecnemu opozorilu sodišča ni sporočil svojega naslova, tako da sodišču ni dosegljiv. Tudi na CSD se glede otroka ni pozanimal;

-Pri rejnici se A. A. dobro počuti, ustrezno se razvija in napreduje.

6.V pritožbi konkretizirane graje ugotovitev prvostopenjskega sodišča ni. Glede na navedene okoliščine konkretnega primera je izpodbijana odločitev o odvzemu starševske skrbi staršema A. A. materialno pravno pravilna. Skladno s prvim odstavkom 176. člena DZ sodišče enemu ali obema staršema odvzame starševsko skrb, če je otrok ogrožen in iz okoliščin primera izhaja, da ne kaže, da bi lahko ali bosta ponovno prevzela skrb za njegovo vzgojo in varstvo, zlasti če sta hudo kršila obveznosti ali zlorabila pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi, ali sta otroka zapustila ali s svojim ravnanjem očitno pokazala, da ne bosta skrbela zanj. Skrb staršev za A. A. je bila slaba - ni bil ustrezno negovan, v avtomobilu ni bil pripet, s seboj sta ga imela ob izvršitvi kaznivega dejanja. Majhen otrok je povsem odvisen od skrbi odraslih zanj in če ta ni ustrezna, je ogrožen. Iz mnenja izvedenke klinične psihologije je razvidno, da ni videti možnosti, da bi lahko starša ponovno prevzela skrb za vzgojo in varstvo A. A. Pritožnica se je po izvedenem nujnem odvzemu A. A. nekaj časa še zanimala zanj in ga obiskovala, vendar vedno manj. Očitno svojega življenja ni uspela toliko urediti, da bi lahko skrbela zanj. Predlaganih programov za izboljšanje starševskih kapacitet se ni udeleževala, vedno manj je sodelovala s CSD, prenehala je hoditi na sodne obravnave. To pomeni, da se v resnici ne zanima več za otroka in je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je hudo kršila starševske dolžnosti ter otroka dejansko zapustila, utemeljen. Višje sodišče pripominja, da enako velja glede očeta, ki vse od odreditve pripora, kar je bilo, ko je bil A. A. star približno dva meseca, sina niti videl ni več, kaj šele skrbel zanj. Skladno s četrtim odstavkom 176. člena DZ je moralo sodišče ob odvzemu starševske skrbi odločiti o nadaljni namestitvi A. A. in ga je namestilo k dotedanji rejnici, kjer je zanj primerno poskrbljeno. Ker sta oba starša opustila skrb za A. A., ga je sodišče skladno s prvim odstavkom 257. člena DZ postavilo pod skrbništvo in imenovalo skrbnika zanj.

7.Pravilna je tudi odločitev o odvzemu stikov (173. člen DZ). Zadnji stik z A. A. je nasprotna udeleženka imela 7. 6. 2023, nato pa je le obljubljala, da bo stike pričela izvajati. Izvedenka klinične psihologije je ugotovila, da trenutno ni v primernem stanju za izvedbo stikov z otrokom. A. A. pa se je navezal na rejnico in njenega moža, njegova biološka starša sta zanj tujca. Izvajanje stikov s tujci lahko otroka spravi v hudo stisko. Pritožnica je tista, ki je s svojim ravnanjem prekinila osebno vez z otrokom. Njena ravnanja kažejo, da ni motivirana za ponovno vzpostavitev stikov.

8.Čakanje na morebitno spremembo glede motiviranosti prve nasprotne udeleženke za izvajanje starševske skrbi ali vsaj stikov z A. A. ne bi bilo koristno za A. A., zato sklep ni izdan preuranjeno. V resnici ni izpodbijani sklep tisti, ki prekinja medsebojno interakcijo staršev z A. A., pač pa je sklep posledica njunih ravnanj, ki so povzročila popolno prekinitev odnosov s sinom. Sodišče poudarja, da je pravica do stikov predvsem pravica otroka, pravica staršev pa le takrat, ko to ne ogroža otrokovih koristi.

9.Procesnih kršitev pritožba ne uveljavlja obrazloženo. Višje sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje preizkusilo le glede uradoma upoštevnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Ugotavlja, da jih ni.

10.Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo prve nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1)

11.Izreka o stroških pritožbenega postopka ni, ker ti niso bili priglašeni.