Jedro

Če je pritožba, ki jo vloži pooblaščenec odvetnik, naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču, takega ravnanja pooblaščenca ni mogoče šteti za očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo, s katero sta tožnika zahtevala ugotovitev, da je tožena stranka s tam navedenim načinom organizacije glasovanja na referendumu kršila njuno volilno pravico in pravice iz 14., 22. in 43. člena Ustave RS ter odpravo kršitve človekovih pravic, na tam navedeni način. Hkrati je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi njun zahtevek za povrnitev stroškov postopka.

2. Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika vložila pritožbo.

3. Pritožba je prepozna.

4. V primerih, v katerih je skladno z določbo prvega odstavka 73. člena ZUS-1 dovoljena pritožba, se po določbi tretjega odstavka 73. člena ZUS-1 pritožba lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe strankam. Vloži se pri sodišču, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji v zadostnem številu izvodov za sodišče in stranke, ki so se udeleževale postopka na prvi stopnji.

5. Pritožba kot vloga, vezana na rok, je pravočasna, če je po prvem oziroma drugem odstavku 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, izročena v roku pristojnemu sodišču, in ne kateremukoli sodišču. 6. ZPP določa tudi izjemo, in sicer določa, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP). Po navedeni določbi bi se torej v primeru, ko je za stranko revizijo vložila oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP (določba tretjega odstavka 86. člena ZPP se glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v postopku v upravnem sporu ne uporablja), lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Za takšno očitno pomoto pa ne gre, če je pravno sredstvo, vezano na rok, naslovljeno in vloženo pri nepristojnem sodišču (prim. sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 753/2008 z dne 19. 2. 2009, X Ips 8/2009 z dne 17. 2. 2009, II Ips 727/2005 z dne 6. 3. 2008, II Ips 446/2006 z dne 20. 9. 2007, II Ips 445/2003 z dne 30. 9. 2004 in II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003).

7. V obravnavani zadevi je bila sodba Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, zoper katero je bila vložena pritožba, pooblaščencu tožnikov vročena v ponedeljek 4. 6. 2012. Tožnika sta po pooblaščenem odvetniku na Vrhovno sodišče v torek 19. 6. 2012 (zadnji dan petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe) priporočeno po pošti naslovila pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo 20. 6. 2012, in jo še istega dne odstopilo upravnemu sodišču, ki jo je prejelo 21. 6. 2012. Iz navedenega izhaja, da sta pritožnika po odvetniku na zadnji dan petnajstdnevnega roka za vložitev revizije neposredno na Vrhovno sodišče naslovila in vložila pritožbo, upravno sodišče pa jo je prejelo po izteku roka. Ker je bila v obravnavani zadevi pritožba naslovljena na Vrhovno sodišče in pri njem tudi vložena, takšnega ravnanja pooblaščenca ni mogoče opredeliti kot očitne pomote (enako tudi odločba Vrhovnega sodišča I Up 34/2009 z dne 28. 1. 2009). Pritožba, ki je na pristojno upravno sodišče prispela po izteku roka za njeno vložitev, je zato prepozna.

8. Vrhovno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrglo po sodnici poročevalki na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ki določa, da lahko prepozno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da je pritožba prepozna in tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.