Jedro

Pritrditi je pritožnici, da ni predlagala izdaje dodatnega sklepa o dedovanju glede nepremičnin v Republiki Hrvaški, pri katerih je do 1/2 njihovega idealnega deleža vknjižena lastninska pravica na ime družbe M. d.o.o., katere soustanovitelj je bil zapustnik, in da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so lahko predmet dedovanja oziroma dodatnega sklepa o dedovanju (že v tem trenutku) navedene nepremičnine v Republiki Hrvaški, saj so lahko predmet dedovanja v skladu z 2. členom ZD le tiste stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku. To pa pomeni, da nepremičnine, pri katerih v zemljiški knjigi lastninska pravica (še) ni vknjižena na ime zapustnika, temveč na ime druge osebe, ne morejo biti predmet dedovanja, saj se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.

Bistveno za odločitev v tej zadevi pa je, kar izpostavlja tudi pritožnica, da pritožnica izdaje dodatnega sklepa o dedovanju ni predlagala v zvezi z nepremičnim premoženjem zapustnika, temveč je izrecno predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju naknadno najdenega premoženja, ki naj bi ga po njenih navedbah predstavljal delež zapustnika v družbi M. d.o.o., s sedežem v Republiki Hrvaški.

Pritožnica ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da družba M. d.o.o. v času zapustnikove smrti (dne 5. 1. 2015) ni več obstajala, saj je bila v letu 2012 izbrisana iz sodnega registra. Ker družba M. d.o.o. v trenutku zapustnikove smrti ni več obstajala, tudi poslovni delež zapustnika v tej družbi ni več obstajal, to pa posledično pomeni, kar je pravilno v izpodbijanem sklepu izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, da v skladu z 2. členom in 123. členom ZD ni sodil med stvari ali pravice, ki so pripadale zapustniku ob njegovi smrti in bi v skladu s 132. členom ZD v trenutku njegove smrti tudi prešle na njegove dediče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dedinje S. B. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrnilo.

2. Zoper ta sklep se je pritožila dedinja S. B. (v nadaljevanju: pritožnica), sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni. V pritožbi najprej povzame, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da v času zapustnikove smrti na dediče gotovo ni mogel preiti delež v družbi, ki ni več obstajala, zato je kot predmet dedovanja obravnavalo nepremično premoženje in zaključilo, da je za izdajo tovrstnega sklepa o dedovanju izključno pristojno hrvaško sodišče. V nadaljevanju pa izpostavlja, da je v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju navedla, da v skladu z Zakonom o sudskom registru teče v Republiki Hrvaški postopek likvidacije nad premoženjem družbe, katerega obstoj je bil naknadno ugotovljen in da zato za potrebe izvedbe in dokončanja likvidacijskega postopka potrebujejo dediči sklep o dedovanju poslovnega deleža, katerega družbenik je zapustnik, da bi torej bilo potrebno odločiti o dedovanju poslovnega deleža in ne nepremičnin, saj se lahko šele na takšni podlagi izvede postopek likvidacije. Meni, da je stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da se lahko odloča le o dedovanju nepremičnin, materialno pravno napačno, saj privede do situacije, ko zapuščinsko sodišče odloča o dedovanju nepremičnin, pri katerih je vpisana kot lastnik v zemljiški knjigi pravna oseba in le-to prenese na dediče lastnika poslovnega deleža. Sodišču prve stopnje pritožnica očita tudi materialno pravno zmotnost njegovega stališča, da se za presojo pravne narave poslovnega deleža uporabijo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), saj je poslovni delež premoženje sui generis, ki ga ni mogoče uvrstiti med nepremičnine ali premičnine, na katere se nanaša določba 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju: ZMZPP), zaradi česar je po njenem mnenju sodišče prve stopnje sploh ne bi smelo uporabiti.

3. Pritožba pritožnice ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru uveljavljenih pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju; ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD).

5. V tej zapuščinski zadevi je sodišče prve stopnje dne 30. 11. 2015 izdalo sklep o dedovanju, ki je postal pravnomočen dne 18. 12. 2015. Dne 28. 5. 2019 je dedinja S. B. (pritožnica) pri sodišču prve stopnje vložila predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede naknadno najdenega premoženja zapustnika in pri tem navajala, da je bil zapustnik med drugim tudi družbenik družbe M. d.o.o., ki je bila izbrisana iz registra dne 7. 9. 2012, je pa vknjižena kot lastnik do idealnega deleža 1/2 pri nepremičninah parc. št. 1723/4 k.o. ..., parc. št. 81 k.o. ... in parc. št. 1723/3 k.o. ... (v nadaljevanju: nepremičnine). Navajala je še, da v skladu z Zakonom o sudskom registru teče v Republiki Hrvaški postopek likvidacije nad premoženjem te družbe, katerega obstoj je bil naknadno (po izbrisu) družbe ugotovljen ter še, da za potrebe izvedbe in dokončanja likvidacijskega postopka potrebno pred sodiščem prve stopnje izdati sklep o dedovanju deleža, katerega družbenik je bil zapustnik. Sodišče prve stopnje je o tem predlogu pritožnice prvič odločilo s sklepom z dne 17. 6. 2019, ko ga je iz razloga nepristojnosti zavrnilo. Po pritožbi pritožnice je bil ta sklep sodišča prve stopnje s sklepom Višjega sodišča v Celju I Cp 73/2020 z dne 30. 4. 2020 razveljavljen, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje. V novem odločanju pa je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je predlog pritožnice za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju iz razloga nepristojnosti ponovno zavrnilo. Obrazložilo je, da je bila družba M. d.o.o. v letu 2012 izbrisana iz sodnega registra, kar pomeni, da v času zapustnikove smrti, t.j. 5. 1. 2015, ni več obstajala, zato tudi delež v tej družbi, ki ni več obstajala, v trenutku smrti zapustnika, ni mogel preiti na njegove dediče. Ker pa obstaja nepremično premoženje izbrisane pravne osebe M. d.o.o., katere soustanovitelj je bil zapustnik, ki predstavlja naknadno najdeno premoženje pravne osebe, nad katerim naj bi se po navedbah pritožnice v Republiki Hrvaški opravljal postopek likvidacije, pa je zaključilo, da je lahko predmet dedovanja zgolj to nepremično premoženje, ki je obstajalo tudi v času zapustnikove smrti. Ker je v skladu z 2. odstavkom 79. člena ZMZPP za obravnavo nepremične zapuščine slovenskega državljana v tujini, sodišče Republike Slovenije pristojno le, če po pravu države, v kateri so nepremičnine, ni pristojen njen organ, v skladu s 1. odstavkom Zakona o rjševanju sukoba zakona s propisima drugih zemalja u određenim odnosima Republike Hrvaške pa je za odločanje o dedovanju nepremičnega premoženja tujega državljana, ki leži na območju Republike Hrvaške, izključno pristojno sodišče Republike Hrvaške, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zaključilo, da ni podana njegova pristojnost za odločanje o predlogu pritožnice za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Ob tem je še obrazložilo, da bi do istega zaključka prišlo tudi v primeru, če bi bil predmet dedovanja poslovni delež zapustnika v družbi M. d.o.o., saj je po njegovem mnenju potrebno tudi o tem premoženju pri vprašanju pristojnosti sodišča odločati kot o nepremičnem premoženju, saj ga kot takega npr. opredeljuje tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju.

6. Pritožnica pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne uveljavlja konkretizirano, saj sploh ne navaja, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka in s katerimi ravnanji oziroma opustitvami naj bi sodišče prve stopnje sploh zagrešilo, zato je v tem delu pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus izpodbijanega sklepa (2. odstavek 350. člena ZPP), ki pa kakšnih kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni pokazal. 7. Sodišče izda nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini (221. člen ZD).

8. Pritrditi je pritožnici, da ni predlagala izdaje dodatnega sklepa o dedovanju glede nepremičnin v Republiki Hrvaški, pri katerih je do 1/2 njihovega idealnega deleža vknjižena lastninska pravica na ime družbe M. d.o.o., katere soustanovitelj je bil zapustnik, in da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so lahko predmet dedovanja oziroma dodatnega sklepa o dedovanju (že v tem trenutku) navedene nepremičnine v Republiki Hrvaški, saj so lahko predmet dedovanja v skladu z 2. členom ZD le tiste stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku. To pa pomeni, da nepremičnine, pri katerih v zemljiški knjigi lastninska pravica (še) ni vknjižena na ime zapustnika, temveč na ime druge osebe, ne morejo biti predmet dedovanja, saj se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da te nepremičnine predstavljajo naknadno najdeno premoženje pravne osebe M. d.o.o., ne pa zapustnika, da torej zapustnik (še) ni lastnik navedenih nepremičnin v Republiki Hrvaški, je pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da bi to premoženje lahko bilo predmet dodatnega sklepa o dedovanju, saj pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede teh nepremičnin v tem trenutku sploh še niso izpolnjeni.

9. Bistveno za odločitev v tej zadevi pa je, kar izpostavlja tudi pritožnica, da pritožnica izdaje dodatnega sklepa o dedovanju ni predlagala v zvezi z nepremičnim premoženjem zapustnika, temveč je izrecno predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju naknadno najdenega premoženja, ki naj bi ga po njenih navedbah predstavljal delež zapustnika v družbi M. d.o.o., s sedežem v Republiki Hrvaški. Za odločitev v tej zadevi so tako lahko pomembna in odločilna zgolj tista dejstva, ugotovitve in zaključki sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na to premoženje.

10. Pritožnica ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da družba M. d.o.o. v času zapustnikove smrti (dne 5. 1. 2015) ni več obstajala, saj je bila v letu 2012 izbrisana iz sodnega registra. Prav nasprotno. Pritožnica je ta dejstva navajala tudi sama tako v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju kot tudi v pritožbi. Ker družba M. d.o.o. v trenutku zapustnikove smrti ni več obstajala, tudi poslovni delež zapustnika v tej družbi ni več obstajal, to pa posledično pomeni, kar je pravilno v izpodbijanem sklepu izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, da v skladu z 2. členom in 123. členom ZD ni sodil med stvari ali pravice, ki so pripadale zapustniku ob njegovi smrti in bi v skladu s 132. členom ZD v trenutku njegove smrti tudi prešle na njegove dediče. 11. Ker delež družbenika v neobstoječi družbi ob pravilni uporabi 2. in 123. člena ZD ne more biti predmet dedovanja, saj ne predstavlja stvari ali pravice, ki so pripadale zapustniku ob njegovi smrti, v tem konkretnem primeru pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju poslovnega deleža zapustnika v (neobstoječi) družbi M. d.o.o. niso izpolnjeni. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje predlog pritožnice za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, čeprav iz drugačnih razlogov, povsem pravilno zavrnilo.

12. Glede na to, da je bil v tem zapuščinskem postopku dne 30. 11. 2015 že izdan sklep o dedovanju, s katerim so bili med drugim ugotovljeni in razglašeni tudi dediči po pokojnem M. B., pritožbeno sodišče ne vidi nobene ovire za to, da pritožnica (in ostali dediči) v zatrjevanem likvidacijskem postopku v Republiki Hrvaški, ki teče nad naknadno najdenim premoženjem družbe M. d.o.o, katere soustanovitelj in družbenik je bil zapustnik, ne bi mogla kot pravna naslednica zapustnika vstopiti v ta postopek in ustrezno poskrbeti za varstvo svojih pravic oziroma za dokončanje likvidacijskega postopka, kar naj bi bilo glede na njene pritožbene navedbe tudi glavni razlog, zaradi katerega je pritožnica (že) v tem trenutku sploh predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

13. Ob obrazloženem se tako pokaže pritožba pritožnice za neutemeljeno. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (1. odstavek 366. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 350. člena ZPP), zato je pritožbo pritožnice zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 1. odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.