Jedro

Pravovarstveni namen tožbe na nedopustnost izvršbe je v tem, da se ugotovi, da je izvršba na določeno stvar ali pravico v določenem izvršilnem postopku nedopustna, ker je tožnik imetnik pravice, ki preprečuje izvršbo na tako stvar ali pravico. Zato je tožnikov pravni interes podan le, če je v teku konkreten izvršilni postopek na konkretno stvar ali pravico, glede katere tožnik zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

Drži, da so tožnikove nepremičnine še vedno hipotekarno obremenjene, o čemer se je prepričalo tudi pritožbeno sodišče z vpogledom v zemljiško knjigo. Vendar pa to še ne utemeljuje tožnikovega pravnega interesa za tožbo na nedopustnost izvršbe. Kot je bilo že pojasnjeno, je tožba na nedopustnost izvršbe specifično pravno sredstvo, ki varuje interese tožnika zgolj v okviru konkretnega izvršilnega postopka. Izvršilni postopek, za katerega je tožnik zahteval ugotovitev nedopustnosti izvršbe, je pravnomočno končan; postopek, ki se (morda) formalno še vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (in za katerega tožnik s tožbo ni zahteval nedopustnosti izvršbe) pa se zaradi pravnih posledic končanja osebnega stečaja ne bo mogel nikoli več nadaljevati.

V pravni teoriji in sodni praksi je utrjeno stališče, da je hipoteka – kar velja tako za prostovoljno (pogodbeno) kot tudi t.i. prisilno hipoteko (pridobljeno v okviru izvršilnega postopka, kot je tudi v tem primeru) – akcesorna in kavzalna pravica, ki obstoji in je namenjena poplačilu določene terjatve. Če take terjatve ni več ali če je (kot v tem primeru) postala naturalna, torej neizterljiva, hipoteka, ki je bila vknjižena zaradi zavarovanja take (sedaj neobstoječe ali neizterljive) terjatve, obstoji zgolj formalno, četudi je še vedno vpisana v zemljiški knjigi, saj ne služi več zavarovanju nobene terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval, da se izreče za nedopustno izvršba Okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 17. 11. 2015, opr. št. In 37/2014, z zaznambo sklepa o zemljiški knjigi, cenitvijo in prodajo 24 nepremičnin v k. o. X.1 (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Tako je sklenilo, ker je ugotovilo, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo. V II. točki izreka izpodbijanega sklepa je odločilo, da tožena stranka v celoti nosi stroške tega pravdnega postopka, kar je popravilo s popravnim sklepom z dne 6. 2. 2023 tako, da se II. točka izreka sklepa z dne 23. 1. 2023 spremeni tako, da tožeča stranka nosi stroške celotnega postopka (popravni sklep ni pritožbeno izpodbijan in je pravnomočen).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in med drugim navaja, da je napačna ugotovitev sodišča, da je izvršba na nepremičnine zaščitene kmetije ustavljena in končana. Glede zaščitene kmetije se je izvršilno sodišče na Vrhniki izreklo za nepristojno glede oprave izvršbe in zadevo glede oprave izvršbe odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki vodi postopek pod opr. št. I 2629/2016. Toženec je kot upnik svojo ločitveno pravico priglasil v postopku osebnega stečaja nad A. A. Izvršilno sodišče v Ljubljani ni ustavilo izvršbe glede nepremičnin zaščitene kmetije, zato je protispisna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je s sklepom o ustavitvi izvršbe Okrajnega sodišča na Vrhniki In 37/2014 z dne 10. 9. 2018 bila izvršba končana. Res pa je, da toženec kot upnik ne more v izvršilnem postopku pred izvršilnim sodiščem v Ljubljani z opravo izvršbe doseči prodaje nepremičnin zaščitene kmetije, vendar ne iz procesnih razlogov, ki jih predvideva ZIZ, temveč iz razlogov, ki jih določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.2 Vendar to ne pomeni, da tožnik nima pravnega interesa za vodenje postopka nedopustnosti izvršbe. Tožnik je lastnik zaščitene kmetije, ki je hipotekarno obremenjena. Tožnik je bil s sklepom izvršilnega sodišča z dne 5. 7. 2021 napoten, da začne pravdo na nedopustnost izvršbe, s čimer mu je bil podeljen pravni interes za vložitev izločitvene tožbe v smislu 181. člena Zakona o pravdnem postopku.3

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče povzema nesporno ugotovljeno dejansko in pravno stanje, ki je zamotano, vendar pomembno za pravilno razumevanje zadeve: - A. A. je sporne nepremičnine – zaščiteno kmetijo pridobil na podlagi izročilne pogodbe, sklenjene s B. B.; leta 2015 je toženec – upnik A. A. predlagal izvršbo na kmetijo in vpisana je bila prisilna hipoteka; - izvršbo je vodilo Okrajno sodišče na Vrhniki pod opr. št. In 37/2014, izvršbo na sporne nepremičnine pa je opravljalo Okrajno sodišče v Ljubljani pod opr. št. I 2629/2016; - tožnik je vložil tožbo na ničnost izročilne pogodbe, sklenjene med B. B. in A. A., in z njo leta 2020 v celoti uspel (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 1942/2018-II z dne 16. 9. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 671/2020 z dne 26. 8. 2020); - A. A. je bil kot lastnik kmetije izbrisan iz zemljiške knjige, kot lastnik se je ponovno vknjižil pokojni B. B.; - sedaj je vknjižen tožnik kot B. B. dedič (sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III D 2110/2016 z dne 5. 6. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 263/2018 z dne 27. 6. 2018); - leta 2021 je bil tožnik v izvršilnem postopku kot tretji napoten na pravdo za nedopustnost izvršbe; - leta 2017 se je nad A. A. začel postopek osebnega stečaja; tožnik je v stečajnem postopku uveljavljal izločitveno pravico, toženec pa ločitveno pravico; - Okrajno sodišče na Vrhniki je s sklepom z dne 10. 9. 2018 izvršbo In 37/2014 ustavilo (zaradi stečaja nad dolžnikom), ker je ugotovilo, da je upnik (sedanji toženec) v stečaju prijavil terjatev in ločitveno pravico; - stečajni upravitelj je ugotovil, da sporne nepremičnine (zaščitena kmetija) niso več del stečajne mase, ker so bili pravnomočno končani postopki v zvezi z lastninsko pravico – tožnikova tožba na izpodbijanje izročilne pogodbe (glej točko 3.4. in podtočke 3.4.1., 3.4.2., 3.4.3. rednega poročila stečajnega upravitelja z dne 27. 1. 2021; enako tudi v nadaljnjih poročilih in končnem poročilu z dne 23. 8. 2021 – glej točko 3.5. in podtočke 3.5.1., 3.5.2. in 3.5.3. končnega poročila); - dne 12. 3. 2021 je stečajno sodišče izdalo sklep o odpustu obveznosti A. A.; stečajni postopek je zaključen z razdelitvijo, vsa stečajna masa je unovčena.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikovo pravno razlago uveljavljanja ločitvene in izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja, vendar pa ne soglaša s tožnikovim pravnim naziranjem, da ima tožnik še vedno pravni interes za vodenje predmetne pravde. Pravovarstveni namen tožbe na nedopustnost izvršbe je v tem, da se ugotovi, da je izvršba na določeno stvar ali pravico v določenem izvršilnem postopku nedopustna, ker je tožnik imetnik pravice, ki preprečuje izvršbo na tako stvar ali pravico. Zato je tožnikov pravni interes podan le, če je v teku konkreten izvršilni postopek na konkretno stvar ali pravico, glede katere tožnik zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

7. Tožnik je s tožbenim zahtevkom zahteval ugotovitev, da je nedopustna izvršba Okrajnega sodišča na Vrhniki, ki se vodi pod opr. št. In 37/2014, in ta izvršilni postopek je s sklepom z dne 10. 9. 2018 pravnomočno ustavljen, kar navaja tudi pritožnik. V navedenem sklepu (primerjaj prilogo A44) je jasno izrečeno, da se izvršba ustavi, v veljavi pa ostane ločitvena pravica toženca, pridobljena v postopku izvršbe na nepremičninah št. 492/2 in 492/3 k. o. Y., ki pa nista del sporne zaščitene kmetije niti predmet te pravde. Res je, da navedeni sklep ne govori o usodi spornih nepremičnin in res je tudi, da je Okrajno sodišče na Vrhniki postopek glede oprave izvršbe na nepremičninah sporne zaščitene kmetije odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo, da bi bila izvršba Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki se vodi pod opr. št. I 2629/2016, (tudi že) ustavljena. Vendar to v obravnavani zadevi ni pomembno, saj tožnik s tožbo ne zahteva ustavitve izvršbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2629/2016, temveč izvršbe, ki se (je) vodi(la) pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki pod opr. št. In 37/2014 – slednja pa je pravnomočno ustavljena in končana.

8. Tožnik v pritožbi sam pojasnjuje, da upnik (toženec) zaradi pravnih posledic končanja osebnega stečaja nad A. A.4 ne more doseči poplačila iz spornih nepremičnin. Kot pritožba pravilno opozarja, je stečajni upravitelj v postopku osebnega stečaja nad A. A. tožniku _de facto_ priznal izločitveno pravico in v več poročilih (tudi končnem) ugotovil, da sporne nepremičnine niso predmet stečajne mase. Glede na pravila o poplačilu v postopku osebnega stečaja, ki jih pravilno povzema pritožnik, se upniki A. A. iz spornih nepremičnin ne bodo mogli več poplačati. Odpust obveznosti stečajnemu dolžniku ima za posledico prenehanje upnikove (toženčeve) pravice sodno uveljaviti plačilo terjatve v delu, v katerem do pravnomočnosti tega sklepa ni bila plačana, razen terjatev, ki se lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso (409. in 410. člen ZFPPIPP). Pravna posledica povedanega torej je, da toženec v izvršbi ne more (ponovno) poseči po spornih nepremičninah za poplačilo svoje terjatve. Navedeno pomeni, da se izvršba pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani na sporne nepremičnine ne bo mogla nadaljevati. S tem pa je odpadel tožnikov pravni interes za tožbo na nedopustnost izvršbe.

9. Drži, da so tožnikove nepremičnine še vedno hipotekarno obremenjene, o čemer se je prepričalo tudi pritožbeno sodišče z vpogledom v zemljiško knjigo. Vendar pa to še ne utemeljuje tožnikovega pravnega interesa za tožbo na nedopustnost izvršbe. Kot je bilo že pojasnjeno, je tožba na nedopustnost izvršbe specifično pravno sredstvo, ki varuje interese tožnika zgolj v okviru konkretnega izvršilnega postopka. Izvršilni postopek, za katerega je tožnik zahteval ugotovitev nedopustnosti izvršbe, je pravnomočno končan; postopek, ki se (morda) formalno še vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (in za katerega tožnik s tožbo ni zahteval nedopustnosti izvršbe) pa se zaradi pravnih posledic končanja osebnega stečaja ne bo mogel nikoli več nadaljevati.

10. V pravni teoriji5 in sodni praksi6 je utrjeno stališče, da je hipoteka – kar velja tako za prostovoljno (pogodbeno) kot tudi t.i. prisilno hipoteko (pridobljeno v okviru izvršilnega postopka, kot je tudi v tem primeru) – akcesorna in kavzalna pravica, ki obstoji in je namenjena poplačilu določene terjatve. Če take terjatve ni več ali če je (kot v tem primeru) postala naturalna, torej neizterljiva, hipoteka, ki je bila vknjižena zaradi zavarovanja take (sedaj neobstoječe ali neizterljive) terjatve, obstoji zgolj formalno, četudi je še vedno vpisana v zemljiški knjigi, saj ne služi več zavarovanju nobene terjatve.

11. Če bi toženec na podlagi (še vedno vknjiženih) prisilnih hipotek iz postopka In 37/2014 želel doseči poplačilo, bi moral ponovno vložiti predlog za izvršbo (primerjaj sklep VSM I Ip 371/2019); v takem primeru bi lahko tožnik kot zemljiškoknjižni lastnik uspešno ugovarjal, da hipotekarna terjatev ne obstoji več oziroma je neizterljiva.

12. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za predmetno tožbo. Ker ni ugotovilo niti izrecno uveljavljanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

13. Tožnik s pritožbo ni uspel, toženčev odgovor na pritožbo pa ni bistveno pripomogel k rešitvi zadeve, zato je pritožbeno sodišče v skladu s 154. in 165. členom ZPP odločilo, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Pritožbeno sodišče zaradi poenostavitve ne bo naštevalo parcelnih številk. 2 Uradni list RS, št. 176/2021 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZFPPIPP. 3 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 4 Postopek se je končal s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St. 3304/2007 z dne 24. 8. 2021 (priloga A32), iz katerega je razvidno, da je bil postopek končan z unovčenjem vsega premoženja stečajnega dolžnika, ki je spadalo v stečajno maso, in opravljeno končno razdelitvijo upnikom. 5 Glej Renato Vrenčur, Akcesornost zastavne pravice, Pravni letopis Pravne fakultete v Ljubljani, št. 1/2013: »O supremaciji načela akcesornosti v razmerju do zemljiškoknjižnih učinkov vpisa hipoteke, ki ne zmore več služiti svojemu namenu, tako ne more biti dvoma. Posledica tega je, da imajo zastavitelji (tako imenovani realni dolžniki), ki niso hkrati tudi dolžniki zavarovanih terjatev (tako imenovani osebni dolžniki), v primeru hipotekarne tožbe zastavnega upnika zoper slednjega na razpolago tudi ugovore, ki temeljijo na neobstoju oziroma prenehanju zavarovane terjatve.«dostopno na: < C:/Users/Uporabnik/Downloads/PravniLetopis_2013-1-07.PDF > 6 Glej npr. odločbe VSRS II Ips 166/2012 z dne 20. 2. 2014, VSRS II Ips 833/2009 z dne 20. 5. 2010, VSM I Ip 371/2019 z dne 27. 6. 2019, VSL I Cpg 809/2017 z dne 3. 10. 2017, VSL II Cpg 212/2010 z dne 5. 5. 2010 in VSM I Ip 691/2018 z dne 9. 1. 2019.