Jedro

Res je, da v skladu s 1. členom Zakona o menici akceptantov podpis ni bistvena sestavina menice, zato ima menica do akceptiranja prav tako značaj menice in v posledici nastanek meničnih zavez med drugimi podpisniki menice. Da pa bi remitent kot upnik lahko od trasata v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine uspel s predlogom, mora kot verodostojno listino predložiti menico, ki je akceptirana s strani trasata, saj lahko samo na ta način izkazuje meničnopravno zavezo trasata kot dolžnika. Menica, ki takšne sestavine ne vsebuje, ne more predstavljati verodostojne listine kot podlage za uveljavljani zahtevek remitenta do trasata.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog za izvršbo upnika.

Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik je izvršbo predlagal kot menični izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine, pri čemer se je v predlogu skliceval na naslednje verodostojne listine: notifikacija z dne 19.12.2003, obračun zamudnih obresti z dne 19.12.2003, izvirnik prve menice z dne

19.12.2003, fotokopije druge menice, ki je bila predložena dolžniku, pogodbe o odstopu terjatve št. CP-166/2003 z dne 7.11.2003, obvestila o odstopu terjatve z dne 7.11.2003, obvestila o prevzemu terjatve z dne 12.12.2003 in izpiska iz poslovnih knjig na dan 19.12.2003. Prvostopno sodišče je predlog za izvršbo zavrnilo, sklicujoč se, da predložena menica ne izpolnjuje pogojev v 1. in 107. členu Zakona o menici, saj je pod rubriko trasant podpisan upnik in ne dolžnik. Po mnenju pritožbenega sodišča se ni mogoče strinjati s prvostopnim sodiščem, da bi bil dolžnik v menično pravni zavezi zgolj pod predpostavko, da bi menico podpisal kot trasant. V okviru meničnega prava lahko med različnimi udeleženci meničnega razmerja nastanejo različni meničnopravni zahtevki, zato je nepravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da bi upnik lahko uveljavljal menični zahtevek zoper dolžnika zgolj pod predpostavko, da bi dolžnik v meničnem razmerju nastopal kot trasant. Upnik je v menici, ki jo je predložil kot podlago za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, nastopal kot trasant in hkrati kot remitent, torej kot upravičenec za uveljavitev plačila. V primeru trasirane menice ni izključena možnost, da oseba, ki je navedena kot trasant, nastopa tudi kot remitent, to je tisti, komur je potrebno po odredbi plačati znesek po menici. Remitent lahko menico izterja ali jo z indosamentom prenese na tretjo osebo. Dokler pa menica še ni indosirana tretjemu, sam podpis menice s strani trasanta še ne ustvarja nobene menične zaveze, saj sta trasant kot glavni menični zavezanec do akceptiranja menice s strani trasata in remitent združena v isti osebi. Ker pa lahko remitent izterja menico samo od tistega, ki se je na menici zavezal izpolniti menično obveznost, ima remitent v primeru, ko trasant trasira menico sam nase, zahtevek lahko samo zoper trasata, ki pa stopi v menično zavezo samo pod predpostavko, da je menico akceptiral in se s tem zavezal, da bo plačal ob njeni dospelosti menično vsoto (1. odstavek 24. člena Zakona o menici). Res je, da v skladu s 1. členom Zakona o menici akceptantov podpis ni bistvena sestavina menice, zato ima menica do akceptiranja prav tako značaj menice in v posledici nastanek meničnih zavez med drugimi podpisniki menice. Da pa bi remitent kot upnik lahko od trasata v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine uspel s predlogom, mora kot verodostojno listino predložiti menico, ki je akceptirana s strani trasata, saj lahko samo na ta način izkazuje meničnopravno zavezo trasata kot dolžnika. Menica, ki takšne sestavine ne vsebuje, ne more predstavljati verodostojne listine kot podlage za uveljavljani zahtevek remitenta do trasata. Navedeni razlogi tako kažejo na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča v delu, ko je ocenjevalo pogoje za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi predložene menice kot verodostojne listine.

Prvostopno sodišče pa pri svoji odločitvi ni upoštevalo, da se je upnik kot podlago za predlagano izvršbo skliceval tudi na druge listine. Ker se prvostopno sodišče do teh listin ni opredelilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, s čimer je podan razveljavitveni razlog po 355. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato je pritožbeno sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prvostopno sodišče bo moralo v ponovljenem postopku preizkusiti ali preostale listine, na katere se je skliceval upnik v predlogu za izvršbo izpolnjujejo kriterije verodostojne listine v smislu 2. odstavka 23. člena ZIZ. V tem okviru bo potrebno te listine preizkusiti tudi v smislu 2. odstavka 494. člena ZPP. V kolikor bo prvostopno sodišče ugotovilo, da so podane predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s takšnim sklepom glede na obrazloženo dolžniku ne bo mogoče naložiti plačilo v roku, ki velja v meničnih sporih, temveč v splošno določenem roku po 2. odstavku 44. člena ZIZ.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.