Jedro

Tožeča stranka je šele na drugem naroku za glavno obravnavo v ponovljenem postopku po izvedbi preostalih dokazov podala dokazni predlog za zaslišanje njenega sedanjega zakonitega zastopnika s povsem pavšalno utemeljitvijo, da naj se ga zasliši, ker je vodil celo zadevo, oziroma, da bi vedel izpovedati o celotni vsebini dogajanj glede tega spora. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da ni bilo dolžno izvajati prepozno predlaganega in nesubstanciranega dokaza tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijani sodbi (v ponovnem sojenju) odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 30501/2012 z dne 15.3.2012 razveljavi tudi v delu, v katerem tožena stranka zahteva plačilo 638,22 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.3.3012 dalje in se tožbeni zahtevek zavrne (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo v roku 8 dni plačilo stroškov postopka v znesku 155,55 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9. dne do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka. V pritožbi je navajala, da je izpodbijana sodba nerazumna, neberljiva, pristranska in v nasprotju tako s trditveno podlago kot z dokazi. Sodbo je izpodbijala v celoti in uveljavljala vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Zatrjevala je kršitve postopka iz 339. člena ZPP, 22. in 26. člena Ustave RS, kakor tudi zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo opr. št. I Pg 585/2014 z dne 3.3.2015 v celoti razveljavi in obnovi razpravo te problematike v celoti.

3. Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi je na podlagi določbe petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločal sodnik posameznik. V ponovljenem postopku je prvostopenjsko sodišče odločalo le še o tožbenem zahtevku na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, kar pomeni da gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP).

6. Uvodoma sodišče izpostavlja, da se sme po prvem odstavku 458. člena ZPP odločba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje pa lahko v skladu z drugim odstavkom 458. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje le, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, česar pa pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi, kot je obrazloženo v nadaljevanju, ni ugotovilo. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče v tej zadevi ne odgovarja na pritožbene navedbe v zvezi z nepravilno ugotovitvijo dejanskega stanja.

7. V predhodnem postopku je tožeča stranka v tej pravdi zoper toženo stranko uveljavljala odškodninski zahtevek, ki ga je utemeljevala s tem, da je tožena stranka dne 8.10.2009 izvedla fizično odstranitev gradbenega stroja JCB 4x4 iz nezaključenega in nepredanega gradbišča in ga predala v hrambo A. A. d.o.o., kjer je bil zadržan več kot eno leto in ga je tožeča stranka lahko prevzela šele 15.10.2010. Tožeča stranka je pri tem zatrjevala, da ji je nastalo več vrst škode v skupnem znesku 109.309,55 EUR. Prvostopenjsko sodišče je s sodbo I Pg 327/2012 z dne 21.5.2013 razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Pritožbeno sodišče je s sodbo in sklepom I Cpg 86/2014 z dne 2.10.2014 pritožbi delno ugodilo in sodbo razveljavilo glede zneska 638,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 6.3.3012 ter zadevo v tem delu vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V preostalem delu je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in nerazveljavljeni del prvostopenjske sodbe potrdilo.

8. V ponovljenem postopku je prvostopenjsko sodišče zato odločalo le še o tistem delu zahtevka, ki se nanaša na s strani tožeče stranke zatrjevano škodo 638,22 EUR kot stroškov za usposobitev stroja zaradi neuporabe, ki naj bi bili v vzročni zvezi z zatrjevanim protipravnim onemogočanjem prevzema stroja tožeči stranki s strani tožene stranke. Za odločitev o utemeljenosti tako uveljavljenega odškodninskega zahtevka je odločilno dejansko vprašanje, ali je bil na podlagi navodil tožene stranke družbi A. A. tožeči stranki onemogočen prevzem zaseženega stroja.

9. Pritožbeno sodišče ne odgovarja na navedbe pritožnika, s katerimi nasprotuje že pravnomočnemu delu sodbe prvostopenjskega sodišča I Pg 327/2012 z dne 21.5.2013, v povezavi s sodbo pritožbenega sodišča I Cpg 86/2014 z dne 2.10.2014. 10. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, ki temeljijo na dokazni oceni izvedenih dokazov (predvsem izpovedi zaslišanih prič) izhaja, da tožeča stranka ni dokazala, da naj bi A. A. d.o.o., na zemljišču, na katerem se je nahajal stroj v spornem obdobju, po navodilih tožene stranke preprečeval prevzem stroja s strani tožeče stranke. Ob takšni dejanski ugotovitvi je materialnopravno pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni uspela dokazati protipravnega ravnanja tožeče stranke, s čimer je izključena njena odškodninska odgovornost za vtoževano škodo v višini nastalih stroškov popravila stroja.

11. Pritožbene navedbe, ki poskušajo izpodbiti navedeno dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, predstavljajo uveljavljanje neupoštevnega pritožbenega razloga izpodbijanje dejanskega stanja, zato pritožbeno sodišče nanje ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP). Kot takšne navedbe je razumeti tudi pritožbene očitke, da prvostopenjsko sodišče ni pravilno upoštevalo izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca B. B. (priloga A22), ki ga je v dokazne namene predložila tožeča stranka.

12. Edine pritožbene navedbe, ki bi lahko predstavljale uveljavljanje dopustnega pritožbenega razloga, se nanašajo na očitek, da sodišče prve stopnje brez razumnega razloga ni zaslišalo sedanjega direktorja tožeče stranke C. C. S pritožbenimi navedbami smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 239. člena ZPP.

13. Pritožba je tudi v tem delu neutemeljena. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe zavrnitev tega dokaza utemeljilo na ugotovitvi, da je bil predlagan prepozno, saj je tožeča stranka tovrsten predlog podala šele na drugem naroku za glavno obravnavo v ponovljenem postopku. Pritožbeno sodišče v tem delu pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka predlagala zaslišanje C. C. v pravočasnem predlogu le glede zatrjevanega dejstva, da niti on, niti takratni direktor C. C. nista bila prisotna pri prestavitvi oziroma odvozu strojev. Takšen dokazni predlog je tožeča stranka podala v II. točki 3. pripravljalne vloge z dne 23.4.2013. Glede nemožnosti dogovora z zaposlenimi v družbi D. D. za prevzem stroja pa je tožeča stranka zgolj zatrjevala neuspešne poskuse zakonitega zastopnika C. C. V tem delu tožeča stranka ni zatrjevala nobene vloge sedanjega direktorja C. C. Tožeča stranka je šele na drugem naroku za glavno obravnavo v ponovljenem postopku po izvedbi preostalih dokazov podala dokazni predlog za zaslišanje njenega sedanjega zakonitega zastopnika s povsem pavšalno utemeljitvijo, da naj se ga zasliši, ker ... je vodil celo zadevo, oziroma, da bi vedel izpovedati … o celotni vsebini dogajanj glede tega spora. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da ni bilo dolžno izvajati prepozno predlaganega in nesubstanciranega dokaza tožeče stranke. Zato se izkaže kot neutemeljen pritožbeni očitek glede bistvene kršitve postopka zaradi neizvedbe takšnega dokaza.

14. Tako se izkaže, da s pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.