Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določba 631. člena OZ omogoča neposreden zahtevek podizvajalca (sodelavca) do investitorja (naročnika) le v primeru, kadar investitor še ni poravnal svoje obveznosti izvajalcu (podjemniku), torej kadar terjatev izvajalca do investitorja še obstaja. Ker je s plačilom izvajalcu terjatev slednjega prenehala, navedena določba tožbenega zahtevka ne more utemeljevati.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se tožbeni zahtevek na plačilo 90.364,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 02. 2008 do plačila zavrne (I. točka izreka). Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 5.664,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožeča stranka kot podizvajalec družbe S., d.o.o., od tožene stranke terja plačilo vtoževanega zneska na temelju opravljenih zemeljskih del na gradbišču tožene stranke. Svoj tožbeni zahtevek je utemeljevala na dveh podlagah: na določbi 631. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in na temelju dogovora, ki so ga sklenili pravdni stranki ter izvajalec S. d.o.o. dne 11. 11. 2007 (v nadaljevanju Dogovor, A3).
6. S pritožbo neizpodbijana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka vsa dela po gradbeni pogodbi št. 103/01/27 in aneksu št. 1 in 2 izvajalcu S., d.o.o., v celoti plačala. Določba 631. člena OZ omogoča neposreden zahtevek podizvajalca (sodelavca) do investitorja (naročnika) le v primeru, kadar investitor še ni poravnal svoje obveznosti izvajalcu (podjemniku), torej kadar terjatev izvajalca do investitorja še obstaja. Ker je s plačilom izvajalcu S. terjatev slednjega prenehala, 631. člen OZ tožbenega zahtevka tožeče stranke ne more utemeljevati, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Iz razloga plačila izvajalcu S., d.o.o., tudi ni mogoče zaključiti, da je bila z opravljenimi deli tožeče stranke tožena stranka obogatena.
7. Pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da terjatve tožeče stranke ne utemeljuje zapisan dogovor z dne 11. 11. 2007. Besedilo slednjega namreč ne dopušča interpretacije, kot jo ponuja tožeča stranka, t.j. da bi se investitor zavezal k plačilu obveznosti do tožeče stranke namesto ali poleg izvajalca S., d.o.o. Uporaba besede „lahko“ v besedilu dogovora potrjuje navedbe tožene stranke, da so stranke dogovora z njim predvidele „zgolj“ možnost neposrednega poplačila s strani investitorja, v primeru če je takšna njegova volja. Pritožba takšnega pravilnega zaključka sodišča prve stopnje ne uspe izpodbiti.
8. Neutemeljeno je opozarjanje pritožbe na drugačno naravo vtoževanih del, t.j. da so bila dela dodatna in kot takšna niso bila predmet (na ključ) sklenjene gradbene pogodbe, posledično pa niso bila poplačana s strani investitorja, tožene stranke. Navedb o takšni naravi del tožeča stranka pred sodiščem prve stopnje ni podala, pritožba pa ne pojasni okoliščin, zaradi katerih navedb ne bi mogla podati pravočasno (337. člen ZPP). Res je o naravi del izpovedala priča M. F., vendar pa izpoved priče izostale trditvene podlage ne more nadomestiti. Ob nepodanih navedbah o naravi del (dodatna) je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so bila vtoževana dela vključena v obseg del po gradbeni pogodbi, sklenjeni med toženo stranko in izvajalcem del S., d.o.o., in s strani tožene stranke v celoti plačana izvajalcu.
9. Ker v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je tožeča stranka vtoževana dela opravila, ugotavljanje vrste in obsega del ni bilo potrebno, zato je neutemeljeno tudi pritožbeno opozarjanje na potrebo po izvajanju dokazov v zvezi s slednjim.
10. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
11. Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo. Ker odgovor na pritožbo tožene stranke po mnenju pritožbenega sodišča ni pripomogel k rešitvi zadeve, stroške te vloge pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP).