Jedro

Odločba glede izločitve sodnice oziroma sodišča ni izjema od pravila, da je zahteva za varstvo zakonitosti dopustna šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku, zato jo je treba kot nedovoljeno zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).

Izrek

Zahteva obdolženega J.U. za varstvo zakonitosti se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

Zoper obd. J.U. je pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah vložen obtožni predlog zaradi petih kaznivih dejanj goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ. Dne 29.6.2004 je pisno zahteval izločitev sodnice C.K. in Okrajnega sodišča v Šmarjah pri Jelšah, češ da sta pristranska in sta mu odvzela pravice, ki jih ima kot obdolženec v kazenskem postopku. Podpredsednica sodišča je z izpodbijanim sklepom zahtevo obdolženca za izločitev sodnice zavrnila, zahtevo za izločitev sodišča pa zavrgla.

Zoper ta sklep je obdolženi J.U. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri ponavlja trditve, da sta Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah in sodnica tega sodišča C.K. pristranska in da ta sodnica v njegovo škodo krši določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in Ustavo.

Zahteva obdolženega J.U. za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po določbah 420. člena ZKP se sme vložiti to izredno pravno sredstvo samo zoper pravnomočne sodne odločbe po pravnomočno končanem kazenskem postopku, razen izjem, ki so izrecno predpisane v 4. odstavku istega člena. Kazenski postopek zoper obdolženca v tej zadevi še ni pravnomočno končan in je dne 30.9.2004 razpisana glavna obravnava. Odločba glede izločitve sodnice oziroma sodišča ni izjema od pravila, da je zahteva za varstvo zakonitosti dopustna šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku, zato je Vrhovno sodišče ugotovilo, da zahteva obdolženega J.U. ni dovoljena in jo je v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP zavrglo.