Jedro

Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika. Upoštevajoč pravila ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe. Smiselna uporaba navedene določbe pri tem narekuje, da v primeru, ko pride do spremembe lastništva na predmetu izvršbe tekom izvršilnega postopka, vstopi njen novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika.

Nasploh velja, da se postavi začasni skrbnik zapuščine, če je potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino. Začasni skrbnik skrbi za zapuščino v korist vseh dedičev, zastopa dediče v razmerjih, ki se tičejo zapuščine ter skrbi, da se zapuščina ohrani za (prave) dediče. Ker pa je skrbnik zapuščine po ZZZDR skrbnik za posebne primere, veljajo glede njegovega pravnega položaja tudi določbe tega zakona.

Izrek

I. Pritožba proti 1. točki izreka sklepa z dne 19. 4. 2017 se zavrže, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v 2. točki izreka potrdi.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

II. Pritožbi se ugodi in se sklep z dne 24. 5. 2017 razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o dolžnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 19. 4. 2017 je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka razrešilo začasno skrbnico odvetnico P. V. V 2. točki izreka pa je sklenilo, da se izvršilni postopek, dovoljen s sklepom o izvršbi z dne 7. 4. 2005 (postal pravnomočen 30. 10. 2006), nadaljuje zoper dediča A. K., in sicer po pokojni dolžnici J. K., z obstoječim izvršilnim sredstvom - nepremičninama: k.o. X parcela 311 (ID 06) in k.o. X parcela 312/2 (ID 01), obe v deležu do 1/4, ki sta bili prej v lasti dolžnice J. K. 2. Proti sklepu z dne 19. 4. 2017 se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnik po pooblaščenki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovoril upnik po pooblaščencu. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe in nadaljevanje izvršbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. S sklepom z dne 24. 5. 2017 je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka začasni skrbnici odvetnici P. V., odmerilo nagrado v znesku 931,77 EUR. V 2. točki izreka je sklenilo, da je začasna skrbnica oproščena obračunavanja DDV in da plačilo skupnega zneska izvrši finančno računovodska služba sodišča iz sredstev predujma, ki ga je založil upnik ter da se neto znesek osebnega prejemka nakaže na osebni račun začasne skrbnice pri D. d.d. V 3. točki izreka pa je sklenilo, da se plačilo izvede najkasneje v 45 dneh po pravnomočnosti tega sklepa.

5. Proti sklepu z dne 24. 5. 2017 se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnik po pooblaščenki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, upniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, ki jih tudi priglaša. 6. Pritožba proti 1. točki izreka sklepa z dne 19. 4. 2017 ni dovoljena, proti 2. točki izreka sklepa pa ni utemeljena. Pritožba proti sklepu z dne 24. 5. 2017 je utemeljena.

_O pritožbi proti sklepu z dne 19. 4. 2017_

7. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Stranka ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana odločba zanjo neugodna oziroma če bi se z odločbo pritožbenega sodišča njen pravni položaj lahko izboljšal oziroma bi ji ta prinesla konkretno in neposredno pravno korist. 8. Sodišče prve stopnje z odločitvijo v 1. točki izreka sklepa, s katero je razrešilo začasno skrbnico odvetnico P. V., ni v ničemer poseglo v pravni položaj pritožnika, saj se niti ne nanaša nanj. Glede na povedano zato morebitna ugoditev pritožbi v tem delu ne bi v ničemer vplivala na njegov pravni položaj. Ker pravni red pritožniku ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe proti takšni odločitvi in ker je treba pritožbo, za katero pritožnik nima pravnega interesa, zavreči, je pritožbeno sodišče pritožbo proti 1. točki izreka sklepa z dne 19. 4. 2017 kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

9. Pritožbeno sodišče je sklep v ostalem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da je imela J. K. v tem postopku položaj dolžnika zastavitelja in ne glavnega dolžnika, zato ga sodišče kot dediča pokojne J. K. ne sme obravnavati kot glavnega dolžnika. S tem v zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila zoper J. K. pravnomočno dovoljena izvršba na njen solastniški delež do 1/4 pri nepremičninah parc. št. 311 in 312/2, obe k.o. X, saj je upnik v predlogu za izvršbo J. K. pravilno označil kot zastaviteljico in zoper njo predlagal izvršbo le na njen solastniški delež do 1/4 pri nepremičninah parc. št. 311 in 312/2, obe k.o. X. J. K. je imela torej v obravnavanem izvršilnem postopku položaj dolžnice zastaviteljice in ne glavne dolžnice. Kadar so predmet izvršbe nepremičnine, na katerih je bila za zavarovanje terjatve ustanovljena zastavna pravica, je v postopek vključen tudi zastavitelj - v primeru, če zastavitelj zastavi svojo nepremičnino za tuj dolg, govorimo na dolžniški strani o dolžniku zavarovane terjatve (osebni dolžnik) in zastavitelju (hipotekarni oziroma realni dolžnik, ki ni hkrati tudi osebni dolžnik). Zastavitelj ima torej kot hipotekarni oziroma realni dolžnik poseben položaj v izvršilnem postopku, ki teče za realizacijo hipoteke na njegovih nepremičninah.

11. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica J. K. umrla in da iz pravnomočnega sklepa o dedovanju D ... z dne 24. 11. 2016 izhaja, da je pritožnik postal lastnik solastniškega deleža do 1/4 pri nepremičninah parc. št. 311 in 312/2, obe k.o. X. Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo v procesnem smislu je namreč lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika1. Upoštevajoč pravila ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ). Smiselna uporaba navedene določbe pri tem narekuje, da v primeru, ko pride do spremembe lastništva na predmetu izvršbe tekom izvršilnega postopka, vstopi njen novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Izpodbijani sklep je po svoji vsebini tako procesni sklep o nadaljevanju izvršbe na v izreku navedene nepremičnine zoper realnega dolžnika kot njihovega novega lastnika. Pritožnik je s tem postal hipotekarni dolžnik, od katerega lahko upnik zahteva (le) prodajo nepremičnin, s katerimi se bo dolg poplačal2 (in ne poplačila dolžnikovega dolga kot takega).

12. S položajem hipotekarnega dolžnika je pritožnik pridobil položaj dolžnika in lahko uveljavlja zoper upnika ne le ugovore, ki zadevajo sámo pravico - hipoteko, temveč tudi ugovore, ki se nanašajo na zavarovano terjatev, čeprav ni hkrati tudi njegov osebni dolžnik (seveda ob upoštevanju faze, v kateri se nahaja izvršilni postopek).3

13. V zvezi s pritožbenim sklicevanjem na sklep VSL I Ip 768/2009 pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila odločba sprejeta na podlagi drugačnega dejanskega stanja, ki ni primerljivo z obravnavano zadevo, zato je pritožnikovo sklicevanje nanjo neutemeljeno. Na pritožbeni očitek, da je sklep v nasprotju s sklepom z dne 26. 4. 2016, s katerim se je izvršilni postopek nadaljeval z izvršbo zoper neznane dediče, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je bil sklep z dne 26. 4. 2016 izdan zaradi odprave zastoja v postopku in le za čas, dokler so dediči po pokojni J. K. neznani. Kakor hitro pa so dediči postali znani, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo izpodbijani sklep. Dolžnik v pritožbi pravilno opozarja, da iz izreka izpodbijanega sklepa zmotno izhaja, da so nepremičnine izvršilno sredstvo, saj so nepremičnine po določbi 32. člena ZIZ predmeti izvršbe, vendar pa izrek sklepa zaradi tega ni nejasen in to tudi ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, zato dolžnik s to pritožbeno navedbo ne more uspeti.

14. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa v tem delu neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo v ostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in sklep z dne 19. 4. 2017 v 2. točki izreka potrdilo.

15. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Stroški odgovora na pritožbo po oceni pritožbenega sodišča niso bili potrebni, saj odgovor na pritožbo ni doprinesel k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato jih upnik krije sam (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**_O pritožbi proti sklepu z dne 24. 5. 2017_**

16. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila odvetnica P. V. s sklepom z dne 1. 4. 2016 postavljena za začasno skrbnico neznanim dedičem. Za svoje delo je priglasila stroške odgovora na pritožbo z dne 23. 5. 2016. Sodišče prve stopnje ji je odmerilo nagrado v višini 931,77 EUR ter zapisalo, da so bili priglašeni in odmerjeni stroški v skladu s podatki iz spisa in Odvetniško tarifo, zato jih je kot utemeljene tudi odmerilo.

17. ZIZ v drugem odstavku 37. člena določa, da če sodišču dediči niso znani, ali če ne ve za njihova prebivališča, jim nemudoma postavi začasnega skrbnika. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja, da ne gre prezreti določbe 131. člena Zakona o dedovanju, ki določa, da če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine, ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče. Nasploh velja, da se postavi začasni skrbnik zapuščine, če je potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino. Začasni skrbnik skrbi za zapuščino v korist vseh dedičev, zastopa dediče v razmerjih, ki se tičejo zapuščine ter skrbi, da se zapuščina ohrani za (prave) dediče. Ker pa je skrbnik zapuščine po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR skrbnik za posebne primere, veljajo glede njegovega pravnega položaja tudi določbe tega zakona.4

18. Upoštevaje vse navedeno je treba glede na položaj začasnega skrbnika pri presoji stroškov, ki so nastali pri njegovem delu in posledično odmeri nagrade za njegovo delo, smiselno uporabiti tudi določbe ZZZDR o skrbništvu in dolžnostih skrbnika. Ker izpodbijani sklep nima razlogov, ki bi glede na določbe ZZZDR o položaju, nalogah in dolžnostih začasnega skrbnika omogočali preizkus odločitve o odmeri nagrade, je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje pri odmeri nagrade upošteva tudi položaj in dolžnosti začasnega skrbnika po določbah ZZZDR.

19. Ker je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010. Tako tudi sklepi Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 2832/2010 z dne 22. 11. 2010, št. I Ip 3911/2011 z dne 13. 9. 2011, št. I Ip 5148/2012 z dne 11. 1. 2013 in št. I Ip 2051/2014 z dne 11. 7. 2014 ter sklep Višjega sodišča v Celju št. I Ip 411/2012 z dne 4. 10. 2012. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010. 3 Prav tam. 4 Prof. dr. Karl Zupančič, Dedovanje z uvodnimi pojasnili, Uradni list RS, Ljubljana 2002.