Jedro

Če je bilo v drugem postopku pravnomočno ugotovljeno, da je bil delavec na delu vinjen, potem se nadrejeni delavec, ki vinjenega delavca ni odstranil iz delovne organizacije in je s tem tudi sam storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, ne more sklicevati na to, da delavec ni bil vinjen oz. je bil po izpovedbah prič le vesel, kar pa ne dokazuje vinjenosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev sklepa skupne disciplinske komisije z dne 10.11.1988 in odločbe delavskega sveta z dne 9.12.1988, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, priznanje obstoja delovnega razmerja za čas od 13.12.1988 do 30.10.1990, plačilo osebnega dohodka za navedeno obdobje, izplačilo odpravnine v višini, določeni z zakonom oz. akti tožene stranke in povračilo stroškov postopka. Toženi stranki pa je sodišče naložilo plačilo stroškov prič, zaslišanih v tem postopku.

Zoper izpodbijano sodbo se je pritožil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Pritožnik zatrjuje, da prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, da je bil delavec, ki naj bi ga moral tožnik odstraniti z dela vinjen, saj priče te vinjenosti niso potrdile, tožnik pa vidnih znakov alkoholiziranosti pri navedeni osebi ni opazil, da ni odstranil vinjenega delavca z dela. Tudi glede izdelave škarta je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in se sodišče nekritično v celoti opira na izpoved V. T. Problemi so bili že od primopredaje stroja in so nemški strokovnjaki izgubili neprimerno več časa, da so dosegli I. kategorijo, kot so sami pričakovali. Po primopredaji proizvodnje T. ni bilo več blizu, verjetno zaradi slabe vesti, ker so v proizvodnji nastajale gore odpadnega materiala. Ko je bila omenjena priča zaslišana, je ravno postal direktor tožene stranke, pred tem pa je bil dalj časa na Zavodu na zaposlovanje. Zato so njegove izpovedbe subjektivne in prikrojene trenutnim potrebam tožene stranke. Razlogi za izdelavo folije in drugih izdelkov slabše kvalitete, so bili slaba kvaliteta osnovne kot drugih surovin, nihanje v električni napeljavi, doziranje stroja ipd.. V obdobju 4 do 5 mesecev od primopredaje je stroj pridelal cca 100 ton škarta ter v dnevnem delovnem procesu v povprečju le cca 50% I. in 50% II. kategorije. Napačne so tudi navedbe omenjene priče v zvezi z delovno temperaturo stroja in postopkom do pridobitve te delovne temperature. Pri ponovnem zagonu je potrebno stroj segreti na temperaturo 180 stopinj in ga nato postopno ohladiti na delovno temperaturo 90 stopinj, kar pa lahko traja od ene uro in pol do dveh in tako stroj ni mogel začeti izdelovati I. kategorije po 30 minutah.

Tudi skupina pred tožnikovo in za tožnikovo ni uspela narediti niti kilograma I. kategorije, tožnikova pa je imel v delovni izmeni dvakrat ugasnjen stroj zaradi izpada električnega toka in samodejne ustavitve stroja, od predhodne skupine pa je dobil take parametre, s katerimi ni mogla v začetku delovnega procesa ustvariti I. klase, po segretju stroja pa tudi ne. Po 12 urah je stroj samodejno prešel iz izdelave I. klase na II. klaso brez menjave parametrov oz. recepture, kar nakazuje na nesporno dejstvo, da se je zaradi slabše kvalitete vhodnih surovin spremenila kvaliteta proizvoda.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku na podlagi sklepa tega sodišča opr.št. Pdp 334/96 z dne 5.4.1996 dopolnilo dokazni postopek in na podlagi tako dopolnjenega postopka ponovno ugotovilo, da je tožnik storil očitane kršitve delovne obveznosti (razen tistih, zoper katere je bil disciplinski postopek pravnomočno ustavljen z odločbo Sodišča združenega dela v Postojni opr.št. S 93/89 z dne 23.10.1990) in je zaradi tega njegov zahtevek za razveljavitev sklepov disciplinske komisije in pritožbenega organa zavrnilo.

Glede na to, da sta za odločitev o pravilnosti odločitve organov tožene stranke sodišča prve stopnje o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanje delovnega razmerja pomembni le dve kršitvi in sicer, ker ni odstranil vinjenega delavca z dela (4. točka 37. člena v zvezi s 1. alineo tega člena Pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev) in ker naj bi opustil opravljanje svojih delovnih obveznostih tako, da je bil izdelan le škart in ker ni storil ničesar, da bi naravnal stroj, čeprav je potekala proizvodnja slabe folije (2. točka 38. člena citiranega pravilnika), je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje zlasti v tem delu v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90). Po navedenem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno uporabilo materialno pravo in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo, bistvenih kršitev pravil postopka pa ni ugotovilo.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje v tem postopku ni ugotovilo, da je bil sodelavec H. P. 28.5.1988 v popoldanski izmeni v vinjenem stanju, ker so zaslišane priče izpovedale le, da je bil navedeni delavec tega dne vesel, kar pa ne dokazuje vinjenosti. Iz pravnomočno končane zadeve opr.št. S 116/88 Sodišča združenega dela v Postojni v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela RS opr.št. Sp 1514/89 izhaja, da je dokazano, da je bil navedeni delavec 28.5.1988 v popoldanski izmeni vinjen, zato po mnenju pritožbenega sodišča te okoliščine v predmetnem postopku niti ni bilo potrebno ponovno ugotavljati s pričami, zlasti še zaradi odmaknjenosti dogodka. Ker je torej pravnomočno ugotovljeno, da je bil H. P., kateremu je bil tožnik nadrejeni delovodja, dne 28.5.1988 vinjen na delu in ker ga tožnik ni odstranil z dela, je storil očitano kršitev po 4. točki 37. člena pravilnika o odgovornosti delavcev tožene stranke - opustitev ukrepov za varstvo delavcev pri delu, ki bi lahko imeli težje posledice.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanje glede druge očitane kršitve po 2. točki 38. člena pravilnika - opustitev dejanj, s čimer se hudo ovira ali onemogoča delovni proces ali opravljanje v organizaciji, tako da je bil izdelan škart. Četudi so bili problemi s strojem že od njegove primopredaje, kot zatrjuje tožnik v pritožbi, pa je odločilno za predmetni spor ravnanje tožnika kot delovodja v oddelku EPE dne 28.5.1988, ko je skupaj s sodelavcema od prve izmene prevzel proizvodnjo folije II. klase in ko proizvodnja od kratkega izpada električnega toka le petih minut (po podatkih tožene stranke) ob 17.00 uri do 22.00 ure, to je do konca izmene, ni več stekla. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, da ob tako kratki prekinitvi električnega toka ni bilo potrebno stroja ob pogonu ponovno segreti na 180 stopinj in ga nato ohladiti na delovno temperaturo 90 stopinj. Kot delovodja bi moral poskrbeti, da bi proizvodnja stekla čimprej in z ustreznim nadzorom zagotoviti tudi izdelavo folije ustrezne kakovosti.

Primarna tožnikova obveznost je bila, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, pri stroju in daljše zadrževanje v kontejnerju, zaradi administrativnih opravil ni opravičljiv razlog za malomarno opravljanje obveznosti pri stroju. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izpoved priče T., neutemeljene, prav tako pa tudi pritožbene navedbe v zvezi z zamenjavo glave in nastavitve pokrova ter glede vpisa navzočnosti sodelavca S. na delu. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz izpovedi zaslišanih prič in listinske dokumentacije.

Ker sta bili ugotovljeni očitani kršitvi delovnih obveznosti po 4. točki 37. člena v zvezi s 1. alineo istega člena in po 2. točki 38. člena citiranega pravilnika tožene stranke, za katere se izreče oziroma lahko izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Uporaba določil Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/91) izhaja iz 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45-I/94).