Jedro

Osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, sodišče postavi pod skrbništvo (prvi odstavek 262. člena DZ). Skrbnik ji pomaga pri urejanju zadev, ki jih ne zmore opraviti sama, in skrbi za zavarovanje njenih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje 1/ spremeni v 3. točki izreka tako, da se glasi: "Naloge skrbnika so: - skrbeti za uveljavitev in ohranitev pravic iz javnih sredstev, za uveljavitev pravic iz socialnega in zdravstvenega zavarovanja in iz morebitnih drugih podlag, - upravljati in razpolagati z varovančevimi denarnimi sredstvi, potrebnimi za poravnavo njegovih obveznosti v zvezi z bivanjem in oskrbo ter za pokritje drugih temeljnih življenjskih potreb, - upravljati in razpolagati z varovančevim nepremičnim premoženjem, kolikor je potrebno za zagotovitev sredstev za bivanje in pokritje drugih temeljnih življenjskih potreb, - urediti vse potrebno v zvezi z namestitvijo v socialnovarstveni zavod in oskrbo v zavodu ter pomagati varovancu pri urejanju morebitne spremembe bivališča in skrbi za njegovo urejenost, - zastopati varovanca v postopkih pred sodišči, upravnimi organi in nosilci javnih pooblastil, - se izjaviti o zdravstveni obravnavi in medicinskih posegih, potrebnih za ohranjanje in izboljšanje varovančevega zdravja, če varovanec po prejetih pojasnilih odločitve ne bo sposoben sprejeti sam oziroma ne bo sposoben privoliti v medicinski poseg, - skrbeti za osebnost varovanca ter ga spodbujati k ohranjanju zdravja, vključevanju v socialno življenje in ohranjanju samostojnosti." 2/ razveljavi glede odločitve o odvzemu pravice biti voljen.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se udeleženec postavi pod skrbništvo, (2) da se za skrbnika postavi Center za socialno delo X, (3) da so dolžnosti skrbnika - zastopanje osebe in urejanje zadev v zvezi z njegovim zdravjem in zdravljenjem, vključno z dajanjem soglasja k morebitnemu zdravljenju in skrb za redne obiske specialistov in redno jemanje predpisane terapije, - urejanje namestitve osebe, podpisovanje pogodb o namestitvi ter urejanje plačevanja in vlaganja vlog za oprostitev plačila, - upravljanje s finančnimi sredstvi osebe v njegovem imenu in za njegov račun do višine plačevanja namestitve in stroškov, povezanih z namestitvijo ter za zagotavljanje redne prehrane, - zagotavljanje redne prehrane osebe, - urejanje pridobivanja socialnih in zdravstvenih pravic, ki mu gredo ter - skrb za osebnost osebe, vključno s prizadevanjem za blaženje posledic njene bolezni in da čim dlje in v čim večji meri ohrani svojo samostojnost. Odvzelo mu je pravico biti voljen.

2. Udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep v bistvenem navaja, da se počuti osramočeno užaljen, ker mu jemlje pravico biti izvoljen, kakor da je kaznjenec, in ga iz bolnika z diagnozo popuščanja srca spremeni v preiskovanca. Jemlje se mu sposobnost urejanja pravnih in upravnih poslov, ob tem pa je podpisal več založniških pogodb. Postopek mu je bil vsiljen in je bil pristransko neupravičen. Če bi potreboval skrbništvo, bi si ga uredil. Odvzeta mu je zmožnost razsojanja. Osebam v CSD X ne zaupa, da bi upoštevale njegove življenjske in druge koristi in da bi še naprej kljub starosti in bolezni uresničeval državljanske, družbene in očetovske obveznosti. Sodišče je postavilo izvedenko, ne da bi ga prej seznanilo s postopkom in mu dalo možnost, da ovrže sumničenja CSD; izvedenka mu ni povedala, kdo jo pošilja, niti ga ni vprašala, kako se počuti. Tudi izvedenec dr. A. A. je ugotovil, da postavitev skrbnika ni smiselna in ni potrebna. V zaupanju v zakonitost sojenja je nasprotoval, da si privošči odvetnika. Ni mu bilo mogoče očitati, da ni plačeval stroškov stanovanja. Odpoved najemne pogodbe je krivično nevzdržna; ni pisnega dokazila patronažne službe, ki bi potrjeval skrajno umazano in smrdljivo stanovanje. Postavitev skrbnika izmed delavcev CSD pomeni grožnjo, da bo lahko tak zastopnik upravljal z njegovo osebo, čeprav ga ne pozna, ne pozna njegovega življenja in njegovih talentov. Sklep ga spreminja v varovanca, v odvisno in za samostojno življenje in delo nesposobno osebo. Želi, da ostane njegov odnos z osebno zdravnico nespremenjen, pristen, spoštljiv in medčloveško odlično sprejet. Želi, da z njegovim premoženjem ne upravlja nihče drug kot sam. Odločitev, da ne sme biti _homo politicus,_ ga še posebej prizadeva. Z odvzemom poslovne sposobnosti mu želi sodišče onemogočiti ustanovitev zavoda. Po odpravi državne starostne pokojnine prejema denarno socialno pomoč in varstveni dodatek ter zdravstveno zavarovanje, ureja pa si prejem pokojnine. Nasprotuje, da se mu za skrbnika postavi CSD X, ki ga je ovadil psihiatrinji kot opravilno nesposobno osebo. Nasprotuje nalogam skrbnika: da se ga šteje kot osebno in poslovno nesposobnega, da ga CSD X pri čemerkoli zastopa, da upravlja z njegovimi finančnimi sredstvi in mu prepreči pridobiti pokojnino ter podpisuje založniške pogodbe, odvzame denarno socialno pomoč, varstveni dodatek in osnovno zdravstveno zavarovanje, da ga sprevrže v varovanca, ki si ne zna sam zagotoviti hrane, da ga CSD že vnaprej obravnava kot občinskega brezdomca, da bi mu ta skrbnik, ki mu ne zaupa, urejal socialne ali zdravstvene pravice ter mu zagotavljal človekove pravice in osebno dostojanstvo, da se ga prisilno loči od sina.

3. Skrbnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Postopek se je začel na pobudo centra za socialno delo, v kateri je bilo opozorjeno na nemoč gospoda B. pri urejanju svojega zdravstvenega in socialnega stanja. Po pridobitvi izvedenskega mnenja psihiatrične stroke, zaslišanju pritožnika, njegovega sina, osebne zdravnice in strokovne delavke centra za socialno delo je sodišče odločilo, da se pritožnik postavi pod skrbništvo, da se za skrbnika določi Center za socialno delo X, in določilo njegove naloge, ki se nanašajo na urejanje zdravstvene oskrbe, pogojev bivanja in uveljavljanje socialnih pravic. Odvzelo mu je pasivno volilno pravico. Pritožnik nasprotuje tako postavitvi pod skrbništvo kot tudi izbranemu skrbniku in njegovim nalogam. Ne strinja se z odvzemom volilne pravice.

6. Pritožbeno sodišče je v prvem sojenju izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje.1 Po pritožbi CSD je Vrhovno sodišče navedeno odločitev pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v odločanje pritožbenemu sodišču.2

7. Na podlagi petega odstavka 347. člena ZPP je senat prenesel pooblastila za izvedbo pritožbenega postopka in odločanje na sodnico poročevalko. Sodnica poročevalka se je na naroku pogovorila z udeležencem in predstavnico CSD. Po izteku roka za pripombe na zapisnik so podani pogoji za odločitev.3

8. Ker je pritožnik pred sodiščem prve stopnje nasprotoval skrbništvu, posebej pa tudi postavitvi CSD za skrbnika in s strani CSD predlagani namestitvi v socialnovarstveni zavod, je bilo sodišče dolžno pritožniku predstaviti možnosti za zagotovitev (pravne) pomoči v postopku. Šele če bi jih pritožnik zavrnil ter bi sodišče ocenilo, da gre za pristno nasprotovanje in da zmore sam dovolj dobro predstaviti svoje želje in poglede v postopku, bi bil mogoč sklep, da je bila pritožniku zagotovljena pravica do izjave. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je pritožbeno sodišče podvomilo, ali je bila pritožniku zagotovljena pravica do izjave.

9. V pogovoru s pritožnikom se je prepričalo, da pritožnik zmore predstaviti svoje poglede v postopku in da sprejema ponujeno podporo skrbnika ter bivanje in oskrbo v domu starejših. Upoštevalo je zato njegovo izjavo, da ne potrebuje pomoči pri izvrševanju procesnih pravic.

_O potrebnosti skrbnikove podpore_

10. Zaključek v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje, da pritožnik ne more samostojno opravljati poslov, vezanih na bivanje in zdravljenje, temelji na ugotovitvah, - da je pri njem podana kombinacija specifične osebnostne motnje narcističnega kroga in razpoloženjske depresivne motnje ter začetnega kognitivnega upada, - da se zdravi zaradi hudega popuščanja srca in arterijske hipertenzije, katerega zdravljenje je dlje časa opuščal, - da je za ureditev zdravstvenega zavarovanja poskrbela osebna zdravnica v sodelovanju s CSD, - da skupaj z odraslim sinom, odvisnim od drog, živi v bivalni enoti, ki mu jo v najem daje občinski stanovanjski sklad, - da je najemodajalec zaradi nevzdržnih higienskih razmer v stanovanju zahteval odpoved najemne pogodbe, - da je bila izdana pravnomočna zamudna sodba in pritožniku grozi prisilna izselitev, - da pritožnik ne prepozna resnosti svojega zdravstvenega stanja in si zatiska oči pred resnostjo svojega bivanjskega položaja, - da odklanja namestitev v zavod in institucionalno oskrbo; želi še naprej živeti s sinom in skrbeti za njiju.

11. Osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, sodišče postavi pod skrbništvo (prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika – v nadaljevanju DZ). Skrbnik ji pomaga pri urejanju zadev, ki jih ne zmore opraviti sama, in skrbi za zavarovanje njenih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ).

12. S postavitvijo skrbnika se osebi ne odvzame pravica, da ureja svoje zadeve. Pri sklepanju poslov in vstopanju v pravna razmerja na področjih, ki ne sodijo med skrbnikove naloge, se položaj osebe s postavitvijo skrbnika ne spremeni.4 Tudi na področjih, ki sodijo med skrbnikove naloge, oseba ostaja v največjem možnem obsegu samostojna. Skrbnikova naloga je prvenstveno v tem, da ji nudi pomoč in podporo pri tistih zadevah, za katere ne zmore poskrbeti povsem sama. Pritožnikova skrb, da ne bo mogel več samostojno opravljati svojih poslov na področju založništva, zato ni utemeljena. Prav tako ne drži, da bi mu skrbnik lahko preprečil pridobitev pokojnine. Njegova naloga je v tem, da mu pri uveljavitvi te pravice pomaga. Tudi z osebno zdravnico bo lahko ohranil enak odnos kot doslej. Šele v primeru, če in ko ne bo zmogel sam, mu bo pri odločanju o zdravstveni oskrbi pomagal skrbnik.

13. Za pravilnost odločitve ni pomembno, kako je medicinsko opredeljen vzrok, zaradi katerega pritožnik ne zmore povsem sam poskrbeti za navedene zadeve. Bistveno je, da tega ne zmore zaradi deloma okrnjene zmožnosti za sprejemanje odločitev in njihovo uresničitev. Dovolj dejstev podpira tak sklep. V izpodbijanem sklepu je dovolj zanesljivo ugotovljeno, da pritožnik ne zmore povsem samostojno urejati svojih zadev, povezanih z zagotavljanjem zdravstvene oskrbe in ustreznih pogojev bivanja. Izkazane so tudi težave pri uveljavljanju socialnih prejemkov, kar ob neurejeni pokojnini pomeni, da je vir dohodkov, nujen za zagotovitev temeljnih eksistenčnih pogojev, negotov. Na drugi strani iz pritožnikovih navedb tako pred sodiščem prve stopnje kot v pritožbenem postopku izhaja, da si želi živeti v urejenem bivanjskem okolju in poskrbeti za svoje zdravje. Sodišče je tako utemeljeno prepoznalo, da potrebuje pomoč pri urejanju teh zadev.

_O izbiri skrbnika_

14. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da se sodišče ni izreklo o vseh njegovih pomislekih glede izbire skrbnika. Pri imenovanju skrbnika je treba upoštevati želje osebe (243. člen DZ), drugačno odločitev pa utemeljiti s prepričljivimi razlogi. Sodelovanje osebe pri izbiri skrbnika je namreč izraz njenega dostojanstva in pravice do samostojnega odločanja o sebi. Obe sta kot človekovi pravici zagotovljeni z Ustavo (34. in 35. člen).5 Dopustnost posegov vanju je zato omejena na najmanjši potreben obseg. Nespoštovanje varovančeve želje je sprejemljivo le v primeru, ko je ugotovljeno, da ni sposoben razumeti njenega pomena in posledic, ali če ni v njegovo korist. Navedeno tudi pomeni, da se je sodišče dolžno z osebo pogovoriti o osebah, ki pridejo v poštev pri izbiri skrbnika in njeno mnenje ovrednotiti ob upoštevanju danih možnosti in dobrobiti osebe.

15. Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje izrazil nezaupanje do dela strokovnih delavcev te enote in navedel razloge za svoje doživljanje, sodišče prve stopnje pa se o teh pomislekih v izpodbijanem sklepu ni izreklo. Pritožbeno sodišče se je zato pogovorilo s pritožnikom.

16. Pritožnik je povedal, da je CSD poskrbel za njegovo nastanitev v Domu starejših na ..., da se tu dobro počuti in je zanj lepo poskrbljeno. Po tej pozitivni izkušnji se strinja, da skrbniške naloge opravlja CSD.

17. Pritožbeno sodišče ne dvomi o ustreznosti pritožnikove izbire. Med njim in delavko CSD, ki ta čas skrbi za pritožnikove zadeve, je bilo vzpostavljeno potrebno zaupanje. Skrbnica prepoznava želje udeleženca in njegova prizadevanja po čim večji samostojnosti. Pričakovati je, da mu bo pomagala pri urejanju zadev v skladu z njegovimi željami in koristjo.

_O skrbnikovih nalogah_

18. Delno so utemeljeni pritožbeni pomisleki zoper odločitev o skrbnikovih nalogah. Ker odločitev o postavitvi skrbnika intenzivno posega v pravico posameznika, da samostojno odloča o svojih zadevah, mora biti obseg skrbnikovih nalog omejen na najmanjši potreben obseg. Še posebej v primeru, ko oseba nasprotuje postavitvi skrbnika, je sodišče dolžno oblikovati naloge tako, da je iz izreka razvidno, v čem ostaja samostojna in do kod segajo skrbnikove naloge na posameznih področjih. Odločitev mora biti skrbno obrazložena. Iz razlogov mora biti razvidno, katere so potrebe osebe in v čem potrebuje skrbnikovo podporo. Izhajati je treba iz položaja konkretne osebe, zadev, ki jih je treba urediti, in podpore, ki jo potrebuje pri posameznih od njih.

19. Iz razlogov izpodbijanega sklepa dovolj prepričljivo izhaja potreba po podpori skrbnika na zdravstvenem področju, ni pa mogoče preizkusiti, kako široko naj bo ta naloga oblikovana. Ugotovljeno je le, da gre k zdravniku šele, ko je stanje kritično, ni pa ugotovitev, ki bi podpirale stališče, da pritožnik ni zmožen dati zdravstvene privolitve, niti da nasprotuje zdravljenju, ki ga terja najboljša zdravstvena korist. V sklepu tako ni razlogov, ki bi utemeljevali tako široko nalogo skrbnika na zdravstvenem področju, kot je določena v izreku.

20. V izpodbijanem sklepu tudi ni ugotovitev o pritožnikovih potrebah glede bivališča. Ugotovljeno je, da pritožnik ne zmore vzdrževati ustrezne čistoče v stanovanju, da mu je bila zato odpovedana najemna pogodba in da je najemodajalec izrazil namero, da ga bo prisilno izselil. Pritožnik se ne strinja z odpovedjo najemne pogodbe. Iz procesnega gradiva je še mogoče razbrati, da je center za socialno delo pritožniku ponudil ureditev namestitve v socialnovarstvenem zavodu in da pritožnik to možnost odklanja. V teh okoliščinah bi moralo biti natančneje ugotovljeno, kakšne so pritožnikove potrebe in možnosti v zvezi z ureditvijo bivališča, in ob upoštevanju teh ugotovitev oblikovana skrbnikova naloga in njene meje.

21. V pogovoru s pritožnikom je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sprejema namestitev in oskrbo v domu in jo prepoznava kot pomoč, ki jo ta čas glede na svoje zdravstveno stanje potrebuje. Pritožnik je še povedal, da domski zdravnik dobro poskrbi zanj in mu zaupa ter da je za zdravstveno zavarovanje in plačilo stroškov oskrbe poskrbel CSD, tako da sam nima ekonomskih skrbi. Glede drugih zadev ne potrebuje skrbnikove pomoči. Predstavnica CSD je povedala, da je na podlagi začasno izvršljive odločitve sodišča prve stopnje CSD poskrbel za uveljavitev pritožnikovih pravic iz javnih sredstev, za namestitev in oskrbo v socialnovarstvenem zavodu ter plačilo teh storitev. S pridobitvijo denarne socialne pomoči sta pritožniku zagotovljena tudi plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravica do kritja polne vrednosti zdravstvenih storitev. Nepremičnina, katere lastnik je pritožnik, ta čas ni ovirala pridobitve navedenih denarnih prejemkov. Po pravnomočnosti skrbniške odločbe bo treba na novo poskrbeti za uveljavitev pravic iz javnih sredstev. Morda se bo pokazalo, da bo zaradi ohranitve denarnih prejemkov, s katerimi se krije pritožnikova oskrba, potrebna prodaja nepremičnine.

22. Ob upoštevanju navedenih okoliščin je bilo le še deloma treba spremeniti oziroma natančneje določiti obseg skrbnikovih nalog. Skrbnik naj poskrbi za uveljavitev pritožnikovih pravic do denarnih prejemkov iz socialnega zavarovanja in socialnega varstva ter za zagotovitev zdravstvene oskrbe. Kolikor je treba za pokritje stroškov bivanja in oskrbe ter pokritja drugih temeljnih življenjskih potreb, sme upravljati in razpolagati s pridobljenimi denarnimi sredstvi. Če ne bo mogoče drugače zagotoviti pokritja temeljnih življenjskih potreb, sme upravljati in razpolagati tudi z nepremičnino, katere solastnik je pritožnik. Ohranjena je skrbnikova pomoč pri namestitvi in ureditvi oskrbe v domu starejših, za kar je CSD na podlagi izpodbijane, začasno izvršljive odločbe že poskrbel, pri oblikovanju naloge pa je sodišče upoštevalo pritožnikovo željo, da mu skrbnik v primeru, če bi se razmere spremenile, pomaga tudi pri ureditvi in skrbi za urejenost drugega bivališča. Da bo lahko skrbnik opravljal navedene naloge, ima pravico zastopati pritožnika v postopkih. (Šele) ko bo treba in pritožnik tega ne bo zmogel več sam, bo skrbnik sprejemal zanj zdravstvene odločitve. Sicer pa je naloga skrbnika, da skrbi za varovanca in ga spodbuja k ohranjanju zdravja in samostojnosti ter k vključitvi v socialno življenje. Dolžan je ohranjati reden stik z varovancem, spremljati njegove želje in potrebe, se pogovoriti z njim o potrebnosti in o načinu ureditve njegovih zadev ter pri izvrševanju nalog izhajati iz njegovih želja in dobrobiti. Če se bodo okoliščine spremenile, naj sodišče opozori na morebitno potrebo po zoženju ali razširitvi nalog.

_O pasivni volilni pravici_

23. Utemeljeno je pritožnikovo nasprotovanje odvzemu pasivne volilne pravice. V utemeljitvi je sodišče navedlo, da pritožnik kljub navidezni urejenosti ne zmore poskrbeti zase na nivoju dveh osnovnih življenjskih potreb – glede zdravljenja in glede namestitve – in da je zaradi tega okrnjena tudi njegova potencialna reprezentativna vloga kot izvoljeni predstavnik ljudstva. Ti razlogi ne morejo utemeljevati tako intenzivnega posega v pritožnikovo pravico do političnega udejstvovanja, kot je odvzem pravice biti voljen. Odvzem volilne pravice bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani morejo utemeljevati le okoliščine, iz katerih izhaja, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev (drugi odstavek 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor).6 O tem v izpodbijanem sklepu ni razlogov.

24. Izvedenka je podala mnenje, da je udeleženec zmožen voliti, ne pa tudi biti voljen, a mnenja ni obrazložila. Pritožnik je povedal, da je bil v preteklosti aktivno udeležen v družbenem življenju in sodeloval tudi s politiki. Ni politično opredeljen in ni član politične stranke, če bo treba, pa bo kandidiral. Še vedno se aktivno udejstvuje na kulturnem področju.

25. Za odvzem pasivne volilne pravice niso izkazani dovolj trdni razlogi. Ker je za udeleženca pomemben občutek, da mu ni odvzeta možnost udejstvovanja v družbenem in političnem življenju, in ker ni izkazano, da se namerava udejstvovati v večjem obsegu, kot zmore, izvedensko mnenje pa ne daje dovolj prepričljive opore za odvzem pasivne volilne pravice, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo. V primeru spremenjenih okoliščin, ki bi lahko narekovale drugačno odločitev sodišča, naj skrbnik nanje opozori.

26. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, ter na način, kot izhaja iz izreka, omejilo skrbnikove naloge in razveljavilo odločitev, da se udeležencu odvzame pravica biti voljen (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Sklep VSL II Cp 1059/2021 z dne 26. 8. 2021. 2 Sklep VS RS Cp 25/2021 z dne 17. 11. 2021. 3 Ker je Vrhovno sodišče prvi sklep pritožbenega sodišča razveljavilo, so v tej odločitvi vključeni tudi razlogi, ki so bili navedeni že v prvem sklepu. 4 Ta se spremeni šele, če sodišče izreče, da bodisi oseba nekaterih poslov ne sme sklepati sama bodisi jih sme sklepati le z dovoljenjem skrbnika. 5 O pomenu spoštovanja osebnega dostojanstva v sodnih postopkih se izreka odločba US RS Up-563/15 z dne 19. 10. 2017, 13. in 14. točka obrazložitve. Dolžnost spoštovanja volje in izbire osebe je izrecno določena tudi v 12. členu Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 10/08). 6 Določba se glasi: Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.