Jedro

Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva (za zbiranje procesnega gradiva sta zadolženi stranki) strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita okoliščine sklepanja pogodbe, ki je predmet obravnave v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sklep in sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 77148/2014 z dne 9.6.2014 vzdržan v veljavi v 1. točki izreka za znesek 13.323,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). V ostalem delu, to je v 1. točki izreka za znesek 21,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v 3. točki izreka za 164,32 EUR stroškov izvršilnega postopka je sklep o izvršbi razveljavljen in zahtevek zavrnjen (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 1.612,63 EUR (III. točka izreka). Zaradi umika tožbe je sklep o izvršbi z izpodbijanim sklepom razveljavljen glede plačila 827,16 EUR z obrestmi in v tem delu postopek ustavljen.

2. Zoper odločbo v celoti se pritožuje tožena stranka. Toženec, ki tožbo vlaga osebno, predlaga razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podaja novo dejstvo, da obstaja dvom v njegovo poslovno sposobnost v času, ko naj bi v prostorih tožeče stranke podpisal pogodbo o posebni nagradi. Pravno pomoč je potreboval in je podpisal toliko pooblastil, kot so mu jih ponudili. Glede na njegovo duševno stanje je očitno, da so mu podtaknili v podpis pogodbo o nagradi, o kateri ni bilo govora in je ne bi podpisal, če bi bil nanjo opozorjen. Prilaga izvedensko psihiatrično mnenje in dopis, ki ga je poslal na Ministrstvo za pravosodje. Iz mnenja povzema, da je bil že od leta 2009 dalje opravilno nesposoben zaradi motenj pozornosti, spomina, koncentracije, realne presoje zunanjih okoliščin in socialnih relacij. Trdi, da je izvedensko mnenje pravočasno predloženo, ker gre za novo odkrito dejstvo. Zaradi duševnih težav, povezanih s poglabljajočim upadom mentalnih in kognitivnih sposobnosti, je bil v psihiatrični bolnišnici hospitaliziran in diagnostično obdelan marca 2015. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dvom v toženčevo pravdno sposobnost se ni porodil niti v času postopka na prvi stopnji niti v pritožbenem postopku (80. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predloženo psihiatrično mnenje temelji na zdravniškem pregledu, ki je bil opravljen tik pred zaključkom postopka na prvi stopnji. Iz psihiatričnega mnenja izhaja, da ugotovljene kognitivne motnje toženec, ki je bil ob pregledu star 78 let, delno kompenzira z visoko primarno umsko storilnostjo. Ugotovitev, da delno socialno pogojeni blodnjavi sindrom predstavlja indikacijo za delni odvzem opravilne sposobnosti, ni odločilna, saj gre zgolj za indikacijo. Razen tega pravdni postopek ni v zvezi s podpisom poravnave, zaradi katere ima toženec zmotno, bolezensko domnevo, da so določene osebe podkupljene, da so obvladovale njegovo takratno odvetnico in da obvladujejo celo sedanjega odvetnika. Toženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje nastopal razumno, svoje vloge podajal in na naroku nastopal po pooblaščencu. Dvom v toženčevo pravdno sposobnost se ni porodil niti razpravljajočemu sodniku sodišča prve stopnje niti pooblaščencu. Celo toženec navaja, da ugotovitev o upadu mentalnih in kognitivnih sposobnosti črpa oz. podaja iz psihiatričnega poročila in ne na osnovi lastnega zaznavanja.

5. Dejstva in dokaze morata pravdni stranki navesti in predložiti v teku postopka pred sodiščem prve stopnje. Ker pa sodno varstvo teži k materialno pravilni sodbi, je prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov omehčana oz. relativizirana z določilom, da je v pritožbenem postopku mogoče upoštevati tudi dejstva in dokaze, ki jih stranki brez svoje krivde nista mogli pravočasno navesti oz. predložiti (prvi odstavek 337. čl. ZPP). S pravočasnim navajanjem dejstev in predložitvijo dokazov je zadoščeno načelu hitrosti in koncentracije postopka, ki je eno od načel pravdnega postopka. Zatrjevanje novih dejstev in predlaganje dokazov po zaključku glavne obravnave je zato izjema od splošnega pravila, da se dejstva in dokazi predlagajo v postopku pred sodiščem prve stopnje in sicer do zaključka prvega naroka. Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno (9. čl. ZPP). Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva (za zbiranje procesnega gradiva sta zadolženi stranki) strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita okoliščine sklepanja pogodbe, ki je predmet obravnave v pravdnem postopku.

6. V dne 15.5.2015 vloženi pritožbi pritožnik uveljavlja novo dejstvo. Izraža dvom v svojo poslovno sposobnost dne 15.1.2010, ko je s tožečo stranko sklepal dogovor o višini odvetniške nagrade. Dvom se mu je porodil ob prejemu psihiatričnega menja v maju 2015. Do izdelave mnenja je prišlo v zvezi s hospitalizacijo in diagnostično obdelavo zaradi v marcu 2015 izraženih duševnih težav, povezanih s poglabljajočim upadom mentalnih in kognitivnih sposobnosti.

7. Zaradi zgoraj navedene zahtevane skrbnosti pri zbiranju gradiva bi podatke o svojem duševnem stanju ob sklepanju pravnega posla toženec moral zbrati do zaključka prvega naroka, kar sovpada z zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje. Dogovor o višini odvetniške nagrade je ključen dokaz glede višine zahtevka, zato bi njegovi pravni veljavnosti toženec moral posvetiti pozornost v času, ko je s podajanjem trditev in dokazov imel možnost izpodbijanja njegove pravne veljavnosti. V svojo poslovno sposobnost v času sklepanja dogovora o višini nagrade je torej toženec podvomil prepozno. V dne 15.5.2015 vloženi pritožbi zatrjevano dejstvo o pomanjkanju procesne sposobnosti na dan 15.1.2010 je prepozno podano ter zato v pritožbenem postopku neupoštevno dejstvo (prvi odstavek 337. čl. ZPP).

8. Psihiatrično mnenje je bilo izdelano v maju 2015, zato ga toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje, zaključenim 20.4.2015, res ni mogel predložiti. Ker pa z njim dokazuje dejstvo, ki ga zaradi prekluzije ni mogoče upoštevati, je predloženo psihiatrično mnenje nepotrebno.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena.