Jedro

Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama zavrgla tožnikovo zahtevo za priznanje lastnosti zavarovanca kot prepozno, sklicujoč se na 6. člen ZPIZ-2A. Ta določba oziroma rok, ki je v njej določen, se izrecno nanaša na zavarovance iz 3. člena ZPIZ-2A, ki so se v času od 1. januarja 2013 do uveljavitve tega zakona odjavili iz obveznega zavarovanja in se vanj ponovno prijavljajo. Tožnik ni zavarovanec, na katerega bi se določba 6. člena ZPIZ-2A nanašala, saj ni bil zavarovan po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, niti se ni iz zavarovanja odjavil v obdobju od 1. januarja 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A niti se ni ponovno prijavil v zavarovanje. Zato tožena stranka v citirani določbi ni imela podlage za zavrženje njegove zahteve.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se spremenita tako, da se odpravita sklep in odločba tožene stranke št. 9271861 z dne 12. 7. 2013 in št. 9.271.861 z dne 21. 8. 2013. Tožena stranka mora odločiti o tožnikovi zahtevi v 30 dneh.

Tožena stranka mora na račun BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. 01100-6370501417, sklic na št. III Ps 2573/2013, povrniti stroške postopka tožeče stranke v znesku 1.390,43 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo sklepa tožene stranke z dne 12. 7. 2013 in njene odločbe z dne 21. 8. 2013 in za ugotovitev lastnosti zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelne osebe, ki je vpisana v evidenco Zavoda za zaposlovanje RS od 31. 12. 2012 na podlagi 7. alineje 34. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) in od 1. 1. 2013 dalje na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPIZ-2 (Ur. l. RS, št. 96/2012 in naslednji). Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama zavrgla tožnikovo zahtevo kot prepozno na podlagi 6. člena novele ZPIZ-2A (Ur. l. RS, št. 39/2013) in 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji), češ da je tožnik zamudil 30-dnevni rok za vložitev zahteve za spremembo šifre zavarovanca, saj se je zakonski rok iztekel 7. 6. 2013, zahteva pa je bila vložena 24. 6. 2013. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da sta sodišči zmotno razlagali 3. in 6. člena ZPIZ-2A. Tožnik je med januarjem 2013 in julijem 2014 redno plačeval prispevke iz naslova prostovoljnega zavarovanja in se iz zavarovanja v tem času ni odjavil. Sodišči pa se do tega nista opredelili, zato sodbi nista zadostno obrazloženi. Ni bilo ugotovljeno, da bi se tožnik od 1. januarja 2013 odjavil iz obveznega zavarovanja, potem ko je bil vanj predhodno prostovoljno vključen. Vse od 18. 5. 2011 je bil prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje RS kot brezposelna oseba in je od tedaj dalje plačeval prispevke za prostovoljno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato meni, da zanj 6. člen ZPIZ-2A ne more biti uporabljiv. Drugostopenjsko sodišče ni obrazložilo, zakaj naj bi zanj veljal 6. člen ZPIZ-2A.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Določba 3. člena ZPIZ-2A ureja v prehodnem obdobju novo najnižjo pokojninsko osnovo za plačilo prispevkov za zavarovance, ki so bili prostovoljno zavarovani do 31. decembra 2012 kot brezposelne osebe, prijavljene pri Zavodu za zaposlovanje RS, na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1. Po tej določbi se lahko državljani Republike Slovenije, ki so dopolnili 15 let starosti, in niso obvezno zavarovani, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje po tem zakonu v času, ko so kot brezposelne osebe vpisani v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje. V skladu z določbo prvega odstavka 6. člena ZPIZ-2A se lahko zavarovanec iz 3. člena ZPIZ-2A, ki se je od 1. januarja 2013 zaradi nove ureditve po ZPIZ-2 odjavil iz zavarovanja, v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona ponovno prijavi v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje po tem členu, na način in pod pogoji, določenimi v 3. in 8. členu tega zakona. Po določbi 8. člena ZPIZ-2A začne veljati novela naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe 1., 2., 3., 4. in 7. člena tega zakona pa se začnejo uporabljati s 1. januarjem 2013. Ker je bila novela objavljena 6. 5. 2013, so morali zavarovanci, ki so se odjavili iz zavarovanja, kljub temu, da so bil še vedno vpisani v evidenco brezposelnih oseb, vložiti ponovno prijavo v zavarovanje do 7. 6. 2013. Zavarovanci, ki so ostali prijavljeni v obvezno zavarovanje na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, so bili upravičeni do najnižje osnove že s 1. 1. 2013 in jim je tožena stranka morala vrniti preveč plačane prispevke v skladu s 5. členom ZPIZ-2A.

7. Revident je dne 24. 6. 2013 vložil zahtevo za spremembo šifre zavarovanja. Zavarovan je bil namreč na podlagi prostovoljnega vstopa v zavarovanje po določbi tretjega odstavka 34. člena ZPIZ-1. Ta določa, da se lahko državljan Republike Slovenije v roku šestih mesecev po prenehanju obveznega zavarovanja prostovoljno vključi v zavarovanje, če je bil v zadnjih desetih leti najmanj pet let vključen v obvezno zavarovanje. Revident je bil sicer v evidenco brezposelnih oseb prijavljen že pred 31. decembrom 2012, vanjo je bil vpisan tudi še v času odločanja tožene stranke ter se v tem času ni odjavil iz zavarovanja, kar med strankama ni bilo sporno. Ker ta dejstva med strankama niso bila sporna, se glede na materialnopravno izhodišče, nižji sodišči nista bili dolžni izrecno opredeliti do njih. Zato zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8. Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama zavrgla tožnikovo zahtevo za priznanje lastnosti zavarovanca kot prepozno, sklicujoč se na 6. člen ZPIZ-2A. Ta določba oziroma rok, ki je v njej določen, se izrecno nanaša na zavarovance iz 3. člena ZPIZ-2A, ki so se v času od 1. januarja 2013 do uveljavitve tega zakona odjavili iz obveznega zavarovanja in se vanj ponovno prijavljajo. Tožnik ni zavarovanec, na katerega bi se določba 6. člena ZPIZ-2A nanašala, saj ni bil zavarovan po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, niti se ni iz zavarovanja odjavil v obdobju od 1. januarja 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A niti se ni ponovno prijavil v zavarovanje. Zato tožena stranka v citirani določbi ni imela podlage za zavrženje njegove zahteve. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti stališče ministrstva, ki je z razlago, sprejeto konec maja 2013, razširilo uporabo določbe 3. člena ZPIZ-2A tudi na ostale zavarovance, ki dokažejo, da so bili na dan 31. 12. 2012 vpisani kot brezposelne osebe v katero od evidenc pri Zavodu RS za zaposlovanje in bi bili lahko tako prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje tudi na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1. Jasne določbe 6. člena ZPIZ-2A z razlago, da tudi za ostale zavarovance velja rok za ureditev zavarovanja, ni mogoče dopolnjevati.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč spremenilo tako, da je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 12. 7. 2013 in z dne 21. 8. 2013 in zadevo vrnilo toženi stranki v novo odločanje v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, UR. l RS, št. 2/2004 in naslednji). Tožena stranka bo morala o zahtevi tožeče stranke odločiti v 30 dneh v skladu z drugim odstavkom 82. člena ZDSS-1. 10. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena in 165. členu ZPP. Ker je tožnik z revizijo uspel, dodeljena pa mu je bila brezplačna pravna pomoč, mora tožena stranka na račun sodišča prve stopnje povrniti tudi tožnikove potrebne stroške postopka zaradi odvetniškega zastopanja po ZOdvT (Ur. l. RS, št. 67/2008 in naslednji). Ti znašajo za postopek na prvi stopnji: 230,10 EUR za postopek (tar. št. 3100), za narok 212,40 EUR (tar. št. 3102), za administrativne stroške 20 EUR (tar. št. 6002). Za pritožbeni postopek se priznajo stroški postopka 283,20 EUR (tar. št. 3210) in administrativni stroški 20 EUR (tar. št. 6002). Za revizijski strošek se prizna strošek postopka v znesku 354 EUR (tar. št. 3300) in 20 EUR za administrativne stroške (tar. št. 6002). Na te vrednosti se prizna še 22 % DDV, tako da mora tožena stranka na račun BPP prvostopenjskega sodišča nakazati skupno 1.390,43 EUR iz naslova stroškov zastopanja tožnika.