Jedro

Z izbrisom tožeče stranke iz sodnega registra po ZFPPod je tožeča stranka prenehala in z dnem prenehanja pa je nastal tudi razlog za prekinitev obravnavanega pravdnega postopka po sili zakona. Zato je sodišče izdalo sklep o prekinitvi postopka in pozvalo (oz. povabilo) pravne naslednike tožeče stranke, da prevzamejo postopek. Tudi če v spremnem pozivu pravni nasledniki niso navedeni določno s firmo in sedežem oz. z imenom, priimkom in naslovom, je ta poziv še vedno zakonit in pravilen. Res pa je, da bi moral biti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje osebno vročen (vsem) pravnim naslednikom tožeče stranke, in ne le pritrjen na sodno desko. Toda tudi ta morebitna opustitev sodišča ni za (samo) zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa niti odločilna niti pomembna. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljena je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Toda pritožnik ni z ničemer izpodbil v vročilnici ugotovljenega dejstva, da mu je bil izpodbijani sklep (pravilno) vročen dne 21.7.2006.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik in druga tožena stranka krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29. 6. 2006, opr. št. I Pg 714/95-104 ob sklicevanju na čl. 205/I, tč. 3 in 208/I Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izreklo, (1.) da se postopek v tem gospodarskem sporu prekine z dnem 15. 5. 2006 ter (2.) da se pravne naslednike tožeče stranke poziva, da prevzamejo postopek in v roku 15 dni sporočijo, če vztrajajo pri pritožbi zoper njegova sodbo in sklep z dne 15. 12. 2003, opr. št. I Pg 714/95. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje zapisalo, da je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 15. 5. 2006, opr. št. Srg 2006/00850 tožeča stranka po čl. 35 Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) izbrisana iz sodnega registra. Cit. sklep je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 53 z dne 23. 5. 2006. Ker je zato tožeča stranka, ki je (bila) pravna oseba, prenehala obstajati, je skladno s čl. 205/I, tč. 3 ZPP ugotovilo, da je postopek prekinjen po samem zakonu. Ker pa je tožeča stranka pred izbrisom iz sodnega registra vložila pritožbo zoper cit. njegova sodbo in sklep, po čl. 208/ I ZPP poziva njene pravne naslednike, da prevzamejo postopek in v roku 15 dni sporočilo, če vztrajajo pri pritožbi.

Pritožnik: S. (podjetje za opravljanje softverskega inženiringa, notranjo in zunanjo trgovino ter zastopanje tujih firm) d.d., S., P. c. št. ... z dne 7. 8. 2006 (glede na sodne počitnice) pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti iz vseh (3) pritožbenih razlogov iz čl. 338/I ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V obrazložitvi pritožbe pritožnik navaja, da je kot eden od pravnih naslednikov tožeče stranke neuradno izvedel za izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje mu namreč tega sklepa ni vročilo, čeprav bi mu ga moralo, verjetno pa ga tudi ni vročilo drugim pravnim naslednikom tožeče stranke, to je njenim delničarjem. Tako ravnanje sodišča prve stopnje pa je napačno in v nasprotju s predpisi. Ker je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra dne 15. 5. 2006, so s tem dnem vse njene pravice prešle na njene pravne naslednike. Ker je sodišče prve stopnje poslalo izpodbijani sklep na sedež tožeče stranke, je treba zaključiti, da sklep ni bil vročen nikomur. Izbrisani, to je neobstoječi družbi, namreč ni mogoče vročati nobenega sklepa. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje moralo izdati sklep o prekinitvi postopka in ga vročiti vsem pravnim naslednikom tožeče stranke, ki so kot delničarji navedeni v sodnem registru, hkrati pa jih obvestiti oz. pozvati k prevzemu sodnega postopka po tožbi tožeče stranke. Šele po pravnomočnosti takega sklepa bi lahko nadaljevalo postopek. Na tak način je ravnalo npr. tudi Okrajno sodišče v Ljubljani v pravdni zadevi, opr. št. IV P 385/98. Pritožnik nato v nadaljevanju pritožbe našteva 6 razlogov, iz katerih se izbris tožeče stranke iz sodnega registra pokriva z interesi R Slovenije, zaradi česar naj bi bilo zelo pomembno, da se v tem postopku izda zakonit sklep.

Na pritožbenih stroških pritožnik priglaša: "sestava pritožbe 450 točk"; "tiskovine, poštnine, fotokopije 1.000,00 SIT"; "prejem odločbe in poročilo stranki 50 točk"; "+ 20 % DDV".

Druga tožena stranka v dne 30. 8. 2006 vloženem odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe pritožnika in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno s stroškovno posledico.

Na stroških odgovora na pritožbo druga tožena stranka priglaša: "sestava odgovora na pritožbo 1125 točk"; materialni stroški 21 točk"; "sodna taksa po odmeri"; "DDV 20 %".

Pritožba ni utemeljena.

Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 366 v zv. s čl. 339/I ZPP ali kakšna upoštevna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 366 v zv. s čl. 339/II, tč. 1, 2, 3, 6, 7, 8, 11, 12 in 14 ZPP, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (čl. 366 v zv. s čl. 350/II ZPP), ni podana.

Za izpodbijano odločitev v tem gospodarskem sporu odločilno dejansko stanje je v zadostnem obsegu pravilno oz. popolno ugotovljeno.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo tudi materialno pravo pravilno uporabilo.

Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom z dne 15. 5. 2006, opr. št. Srg 2006/00850 (objavljenim v Ur. l. RS, št. 53 z dne 23. 5. 2006 (po čl. 35/(1) ZFPPod)) izbrisalo tožečo stranko iz sodnega registra.

Z izbrisom tožeče stranke iz sodnega registra po ZFPPod, torej z dnem 15. 5. 2006, je tožeča stranka prenehala; z dnem prenehanja tožeče stranke pa je nastal tudi razlog za prekinitev obravnavanega pravdnega postopka po sili zakona.

Sodišče prve stopnje je zato ravnalo povsem pravilno, ko je izdalo sklep o prekinitvi postopka v tem gospodarskem sporu (tč. 1. izreka izpodbijanega sklepa (čl. 205/II ZPP)).

Z izpodbijanim sklepom (tč. 2 izreka) pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno pozvalo (oz. povabilo) pravne naslednike tožeče stranke, da prevzamejo postopek (in da mu sporočijo, če vztrajajo pri pritožbi zoper cit. njegova sodbo in sklep (čl. 208/I ZPP)). Tudi če v spornem pozivu sodišča prve stopnje pravni nasledniki tožeče stranke niso navedeni določno s firmo in sedežem oz. z imenom, priimkom in naslovom, je ta poziv sodišča prve stopnje vseeno zakonit in pravilen. Določna opredelitev oz. navedba pravnih naslednikov tožeče stranke v cit. pozivu sodišča prve stopnje namreč ni bila ne obvezna, ne nujna in ne potrebna. Res pa je, da bi moral biti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje osebno vročen (čl. 142 ZPP (vsem)) pravnim naslednikom tožeče stranke, in ne le pritrjen na sodno desko ((smiselno) čl. 330/I ZPP). Toda tudi ta morebitna opustitev sodišča prve stopnje ni za (samo) zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa niti odločilna niti pomembna.

Neutemeljeni sta pritožbeni trditvi pritožnika, da mu sodišče prve stopnje ni vročilo izpodbijanega sklepa in da je zanj izvedel neuradno. Iz (k l. št. 176 spisa) pripete vročilnice je razvidno, da je bil "sklep z dne 29. 6.", opr. št. "I Pg 714/95-P." vročen naslovniku:" S. d.o.o. P. c. ..., ... S." dne 21. 7. 2006. Vročilnica pa je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (čl. 224/I ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (čl. 224/III ZPP). Toda pritožnik ni z ničemer izpodbil v cit. vročilnici ugotovljenega dejstva, da mu je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (pravilno) vročen dne 21. 7. 2006. Ker pritožnik ni ne zakoniti oz. začasni zastopnik in tudi ne pooblaščenec drugih pravnih naslednikov tožeče stranke, niso njegova pritožbena izvajanja, da "... prav tako pa sodišče najbrž sklepa tudi ni vročilo drugim pravnim naslednikom C. d.d., to je njegovim delničarjem." da je "Takšno ravnanje sodišča ... napačno ... ." in nadaljnja za obravnavano zadevo niti pomembna, oz. so neupoštevna in se zato pritožbeno sodišče z njimi ni ukvarjalo.

Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je po povedanem bil izdan pravilno.

Glede na tako stanje stvari je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (čl. 365/tč. 2, 366 in 353 ZPP).

Pritožnik in druga tožena stranka krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka: pritožba pritožnika ni bila uspešna (čl. 165/I v zv. s čl. 154/I ZPP), odgovor druge tožene stranke na pritožbo pa za ta gospodarski spor ni bil potreben (čl. 165/I v zv. s čl. 155/I ZPP).