Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je po svoji naravi sodna poravnava. To pa pomeni, da dednega dogovora ni mogoče izpodbijati s pritožbo v zapuščinskem postopku, temveč le s tožbo ob pogojih tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
Višje sodišče v Ljubljani je pristojno za odločanje v tej zadevi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 72/2009 z dne 19.3.2009, o prenosu pristojnosti z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.
Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sodijo v zapuščino po pokojni nepremičnine, kot so razvidne iz izreka sklepa; da je Občina P. predlagala omejitev dedovanja v skladu s čl. 128 Zakona o dedovanju - ZD; da obstaja terjatev VURS v višini 111,21 EUR; da obstaja terjatev Občine P. iz naslova plačila stroškov cenitve zapustničinih nepremičnin v višini 747,95 EUR; da zapustnica ni napravila oporoke, zato sta dediča po njej na podlagi zakona, njena sinova, F. in S. T, vsak do 1/2 celote zapuščine; da so upnica Občina P. in oba dediča sklenili dedni dogovor, da dediča upnici na račun uveljavljane terjatve odstopita lastništvo na parc. št. 887 k.o. S., ostalo premoženje pa podedujeta zakonita dediča, vsak do 1/2, pri čemer je ugotovilo, da se bosta dediča izven zapuščinskega postopka sama dogovorila glede delitve (v naravi) podedovanih nepremičnin; za dediča na podlagi zakona je razglasilo zapustničina sinova vsakega do 1/2 celotne zapuščine; odredilo je ustrezne zemljiškoknjižne vpise; glede priglašenih terjatev pa v obrazložitvi pojasnilo, da jih bosta morala upnika uveljavljati v pravdi.
Proti sklepu se pravočasno pritožuje dedič S. T., brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče pri določitvi dednih deležev spregledalo dejstvo, da je brat F. T. že predhodno z darilno pogodbo z dne 25.4.1973 od matere pridobil določene deleže na nekaterih zemljiščih, kar je razvidno iz izpiska zemljiške knjige. Ta delež bi se pri delitvi moral upoštevati. Darilna pogodba naj se pridobi po uradni dolžnosti. Navaja tudi, da je terjatev Občine P. iz naslova plačila stroškov cenitve zapustničinih nepremičnin neupravičena. Na zapuščinski obravnavi dne 15.6.2005 se je občina zavezala k plačilu celotnih stroškov.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku po pokojni M. T., med drugim ugotovilo, da sta dediča po zapustnici njena sinova, vsak do 1/2 in ju v tem razmerju tudi razglasilo za dediča. Nato sta, ob sodelovanju upnica Občine P. (kot stranke tega zapuščinskega postopka na podlagi določbe 128. čl. ZD), sklenila dedni dogovor. Upnica je v poplačilo svoje terjatve prejela v last parcelo 887 k.o. S., sama pa sta se dogovorila, da postaneta v sorazmerju z dednima deležema solastnika posameznih zapuščinskih stvari (v konkretnem primeru nepremičnin). Takšen dedni dogovor oziroma sporazum je po svoji naravi sodna poravnava (306. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. čl. ZD). To pa pomeni, da dednega dogovora ni mogoče izpodbijati s pritožbo v zapuščinskem postopku, temveč le s tožbo ob pogojih tožbe za razveljavitev sodne poravnave (392. in 393. čl. ZPP). Pritožbene navedbe o tem, da bi se moralo pritožnikovemu sodediču v njegov dedni delež vračunati darilo, da torej ne podedujeta vsak 1/2 zapustničinih nepremičnin, so zato neupoštevne.
Stroški cenitve zapustničinih nepremičnin (747,95 EUR) so skupni stroški (obeh dedičev in upnice Občine P.). Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je sodišče določilo, da jih nosijo vsak do 1/3. Takšna odločitev je pravilna in v skladu z določbo 2. odst. 174. čl. ZD. Iz podatkov spisa je razvidno, da se je upnica zavezala v celoti nositi le stroške predujma (primerjaj stran 2 zapisnika zapuščinske obravnave z dne 15.6.2005 - "občino pozvalo za predujem za cenitev"; dopis Občine P. z dne 8.9.2005 - "upnica že zavezala, da bo založila stroške"; dopis iste občine z dne 27.3.2006 - "bil nakazan predujem..."). Tudi pritožbena trditev, da se je Občina P. zavezala v celoti nositi stroške cenitve (in ne le predujma) je zato neupoštevna.
Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o dedovanju potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).