Jedro

Postopek po nasprotni izvršbi je dvofazni, in sicer bi izvršilno sodišče po izdaji kondemnatorne sodne odločbe (ki v izvršilnem postopku torej ni sama sebi namen) nato moralo izdati sklep o izvršbi, kar po začetku stečajnega postopka ni dovoljeno. Zahtevana terjatev tudi ne sodi med izjeme po drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, saj ne gre niti za izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa insolvenčnega sodišča, ki je izvršilni naslov, niti za izvršbo na podlagi pravnomočne odločbe v postopku iz razdelka 5.6. tega zakona v delu, v katerem je bila insolventemu dolžniku naložena povrnitev stroškov postopka, na podlagi sodne odločbe ali upravne odločbe o terjatvah ali obveznostih, ki predstavljajo strošek stečajnega postopka ali odločbe o taksni obveznosti za dejanja, opravljena v postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti. Upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku terjatve po koncu postopka osebnega stečaja.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se predlog za nasprotno izvršbo zavrže.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog za nasprotno izvršbo z dne 6. 9. 2024 zavrnilo (I. točka izreka sklepa) in odločilo, da se zahteva odvetnika A. A. z dne 23. 9. 2024 za povrnitev izvršilnih stroškov zavrne (II. točka izreka sklepa).

2.Zoper I. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik po nasprotni izvršbi. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZFPPIPP, ko je presodilo, da terjatve dolžnika ni mogoče izterjati z izvršbo na premoženju upnika, pridobljenem po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. Sodišče pri svoji odločitvi napačno ugotavlja, da dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Določba 410. člena ZFPPIPP namreč jasno določa, da premoženje iz 1. odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga stečajni dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ne spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja. Sklep o odpustu obveznosti je postal pravnomočen z izdajo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 001/2023 z 16. 8. 2023, kar seveda pomeni, da plače in drugi prihodki iz delovnega razmerja ne spadajo v stečajno maso in je na to premoženje dopustna izvršba. Dolžnikova terjatev se nanaša na vračilo zneska, ki ga je upnik prejel na podlagi pravnomočno razveljavljenega sklepa o izvršbi z dne 14. 9. 2023. Terjatev je nastala po začetku stečajnega postopka, celo po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, na to terjatev pa odpust obveznosti ne učinkuje. Glede na dejstvo, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana (409. člen ZFPPIPP), je seveda popolnoma jasno, da je terjatve, za katere odpust ne velja, po pravnomočnosti sklepa dovoljeno izterjevati. Določba 410. člena ZFPPIPP namreč izrecno določa, da se po pravnomočnem odpustu obveznosti nadaljuje le še unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom, ter uveljavitev zahtevkov na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Določbe ZFPPIPP tako v nobenem primeru ne preprečujejo izvršbe na premoženju, ki ni del stečajne mase in to glede terjatve, ki brez dvoma ni zajeta z odpustom obveznosti, saj za tako stališče ni nobene razumne podlage. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba je utemeljena, a iz drugih materialnopravnih razlogov.

4.V obravnavanem primeru je dolžnik - upnik po nasprotni izvršbi - vložil predlog za nasprotno izvršbo zoper upnika po izdaji sklepa o ugoditvi dolžnikovemu ugovoru, razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrnitvi predloga za izvršbo z dne 14. 9. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 670/2023 z dne 20. 8. 2024. Nad upnikom (dolžnikom po nasprotni izvršbi) je bil dne 10. 5. 2022 začet postopek osebnega stečaja, ki je še vedno v teku, pred Okrožnim sodiščem v Krškem opr. št. St 002/2022.

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za nasprotno izvršbo z obrazložitvijo, da na podlagi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP po začetku stečajnega postopka zoper dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi in zavarovanju ter ugotovilo, da za dovolitev izvršbe v drugem in tretjem odstavku 131. člena ZFPPIPP tudi ni podana nobena izjema od splošnega načela iz prvega odstavka. Terjatev, ki jo dolžnik terja od upnika, je sicer nastala po začetku osebnega stečaja, vendar dolžnik v predlogu ne posega v premoženje, ki bi bilo izvzeto iz stečajne mase, zato nanj ni dopustno poseči v izvršbi, pač pa se o terjatvah upnikov zoper dolžnika, nad katerim se vodi osebni stečaj, odloča v stečajnem postopku.

6.Upnik sicer utemeljeno navaja, da sodišče z izdajo sklepa o nasprotni izvršbi ne bi nujno, če ne bi naknadno rubilo sredstev na fiduciarnem računu, ki je odprt za potrebe vodenja postopka osebnega stečaja, oziroma premoženja, ki je del stečajne mase, poseglo v stečajno maso. Skladno z 2. točko drugega odstavka 410. člena ZFPPIPP namreč premoženje iz prvega odstavka 389. člena tega zakona, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ne spada več v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan ta sklep. Prav tako drži, da je zahtevana terjatev (v bistvu terjatev iz naslova neupravičene obogatitve), glede katere upnik po nasprotni izvršbi zahteva najprej izdajo kondemnatorne sodne odločbe, nastala po začetku stečajnega postopka oziroma celo po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, zato sklep o odpustu obveznosti nanjo ne učinkuje.

7.Vendar pa je postopek po nasprotni izvršbi dvofazni, in sicer bi izvršilno sodišče po izdaji kondemnatorne sodne odločbe (ki v izvršilnem postopku torej ni sama sebi namen) nato moralo izdati sklep o izvršbi (69. člen ZIZ), kar na podlagi že citiranega prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP ni dovoljeno. Zahtevana terjatev tudi ne sodi med izjeme po drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, saj ne gre niti za izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa insolvenčnega sodišča, ki je izvršilni naslov, niti za izvršbo na podlagi pravnomočne odločbe v postopku iz razdelka 5.6. tega zakona v delu, v katerem je bila insolventemu dolžniku naložena povrnitev stroškov postopka, na podlagi sodne odločbe ali upravne odločbe o terjatvah ali obveznostih, ki predstavljajo strošek stečajnega postopka (prim. 354. člen ZFPPIPP) ali odločbe o taksni obveznosti za dejanja, opravljena v postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti.

8.Skladno z drugim odstavkom 382. člena ZFPPIPP lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku terjatve po koncu postopka osebnega stečaja. Postopek osebnega stečaja pa je končan s pravnomočnostjo sklepa o končanju stečajnega postopka po 376. členu ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja uporablja skladno prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP (ne uporablja pa se za ta sklep 396. člen zakona, ki se sklicuje prav na 376. člen).

9.Povedano pomeni, da je predlog upnika po nasprotni izvršbi nedovoljen oziroma preuranjen, zaradi česar bi ga sodišče prve stopnje moralo zavreči in ne zavrniti. Višje sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in sklep spremenilo tako, da se predlog za nasprotno izvršbo zavrže (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Upnik po nasprotni izvršbi je s pritožbo sicer navidezno uspel, vendar v pritožbenem postopku ni uspel doseči izdaje zasledovane odločitve, zato je višje sodišče odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik po nasprotni izvršbi sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za pritožbene stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 69 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 131, 131/1, 131/2, 382, 382/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.