Jedro

Tudi če sicer nezavarovane terjatve ne bi smele biti poplačane iz določene posebne stečajne mase, pa je o poplačilu teh terjatev že pravnomočno odločeno in s kasnejšim sklepom tega ni mogoče spremeniti.

Razdelitve ni mogoče pravilno opraviti, če se prej ne razčisti, kaj in koliko je bilo poplačano v skladu s pravnomočnimi sklepi o razdelitvi.

Naloga sodišča prve stopnje je, da pred objavo načrta razdelitve pregleda, ali je upravitelj ravnal v skladu z naloženim, ob morebitnem ugovoru proti načrtu razdelitve pa o tem vsebinsko odloči.

Iz obravnavane razdelitvene mase je mogoče poravnati le tista nadomestila, ki se nanašajo na nepremičnine, katerih kupnina se deli v tej zadevi, pri čemer so bile za ta nadomestila izdane tudi odločbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase odločilo, da (I.) se zavrne ugovor upnika Slovenski državni holding, d. d., in da (II.) se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 20. 5. 2025, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2.Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil.

Glede dosedanjega poplačila in stanja terjatev navaja, da sodišče sledi obrazložitvi upravitelja, da nepremičnina ID znak del stavbe X-2232-312 z razdelitvijo stečajne mase nima nobene zveze, saj tudi ta unovčena stečajna masa spada med navadno stečajno maso in bo upoštevana pri navadni razdelitvi, kar pa ne drži, saj je bila tudi na tej nepremičnini upniku priznana ločitvena pravica, zato je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, pri čemer ni podana nobena vsebinska obrazložitev tega stališča. Upravitelj je načrt razdelitve pripravil pomanjkljivo, saj je v njem navedeno zgolj, da upnikova terjatev znaša 0, kar je v direktnem nasprotju s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Ct 352/2023 z dne 16. 1. 2024, ki se je glede poplačil upnika v tem stečajnem postopku že izreklo v 12. točki obrazložitve. Obrazložitev upravitelja o stanju zavarovanih terjatev v odgovoru z dne 13. 5. 2025 je povsem pavšalna in ne odraža predhodnih navodil sodišča, ne kaže niti minimalne skrbnosti glede stanja dolga, predloženi niso nobeni obračuni, obračuni zamudnih obresti, delna poplačila. Upravitelj je tisti, ki mora utemeljiti, zakaj je priznana terjatev in ločitvena pravica prenehala, medtem ko je upnik predložil svoje stanje dolga in izračune obresti, kjer so razvidna vsa delna poplačila, izračunana tako, kot so se glasili končni načrti razdelitve, upnikove navedbe glede njegovega izračuna poplačila pa niso pomanjkljive. Res je upnik pokrival tudi navadne terjatve, v tem pa je tudi srž spora in se je o tem višje sodišče že opredelilo, upnik pa je v posameznih primerih upošteval vse prijavljene terjatve, ker je tako izhajalo iz vsakokratnega načrta razdelitve, sodišče prve stopnje pa mu očita, da tega ne bi smel storiti, ne glede na vsebino načrtov razdelitve. Z izpodbijanim sklepom se dejansko neupravičeno prelaga breme priprave razdelitvenega načrta na upnika, čeprav je to naloga upravitelja.

Glede stroškov, ki bremenijo to posebno stečajno maso, upnik vztraja tudi pri navedbah, ki jih je podal glede višine stroškov, ki so pretirani ali pa povsem neutemeljeni. Pod stroške iz šestega odstavka 226. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je upravitelj neutemeljeno uvrstil tudi „strošek dela administracije, pridobivanje različnih dokumentov (geodetska, lokacijska informacija, ZK izpiski), pisarniškega materiala, bančni stroški, stroški PTT“ v višini 5.886,72 EUR. Ti stroški niso posebej specificirani ali naknadno utemeljeni, v nobenem primeru pa ne spadajo v definicijo navedenega zakonskega določila, ki določa stroške, ki so neposredno povezani z upravljanjem prodanih nepremičnin; našteti stroški, tudi če so dejansko izkazani, so dejansko stroški, ki bremenijo splošno stečajno maso, določeni stroški pa so del nagrade. Na ta ugovorni očitek sodišče prve stopnje sploh ni odgovorilo, zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Neutemeljen je tudi strošek rednega vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino v višini 35.580,73 EUR, saj gre za pretiran strošek, sploh upoštevaje, da je bila večina nepremičnin unovčena že v letu 2022 in so zanje skrbeli novi lastniki. Predmet unovčenja so bila pokrita parkirišča in zanje ni potrebno plačevati ogrevanja, komunalščin in podobno, obračunavanje stroškov po sorazmernem delu pa ni pravilno, saj imajo različne posebne stečajne mase tudi različne stroške. Tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 4.503,82 EUR je pretirano, tudi po najbolj neugodnem točkovanju po Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča bi letno nadomestilo znašalo 346,18 EUR, nepremičnine pa so bile pretežno unovčene že v letu 2022. Ob tem je lahko bila za določeno obdobje veljavna celo še oprostitev plačila tega nadomestila na račun novogradnje. Tudi tu obračunavanje stroškov po sorazmernem delu ni pravilno.

3.Upravitelj se je o pritožbi izjavil, da je neutemeljena. Ločitvene pravice so bile v celoti poplačane, zato se v nadaljevanju vsa unovčena stečajna masa prenaša v splošno stečajno maso, kar je upravitelj v postopku natančno pojasnil. Pri vsaki nadaljnji prodaji je sodišče v posebni točki sklepa pojasnilo, da so bile ločitvene pravice po navedbah upravitelja v celoti poplačane in ni več potrebe po tvorjenju posebne stečajne mase, zato ni postopalo po 345. členu ZFPPIPP. Upnik bi takim navedbam v sklepih lahko izkoristil pravno varnost, taki sklepi pa so postali v celoti pravnomočni, zato je nenavadno, da upnik nekonkretizirano uveljavlja ločitveno pravico v tem postopku. Upnik ne ponudi nobenih dokazov, da bi upravitelj moral še vedno tvoriti posebno stečajno maso, niti ne pove, kakšen znesek naj bi bil domnevno še predmet posebne stečajne mase. Prav tako upnik ne konkretizira svojih navedbe glede stroškov, pripraviti bi moral svoj izračun, dokazno breme je na njem.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožba pravilno uveljavlja, da v izpodbijanem sklepu v zvezi z načrtom razdelitve in posodobljenim seznamom preizkušenih terjatev sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu s sklepom višjega sodišča Cst 352/2023 z dne 16. 1. 2024 in načrt razdelitve s spremljajočimi dokumenti ni pripravljen tako, kot bi bilo potrebno ter je bilo s strani višjega sodišča tudi naloženo, prav tako pa v izpodbijanem sklepu v zvezi s tem ni relevantnih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je ob nasprotovanju upnika dolžno preveriti pravilnost seznama poplačil in o tem odločiti ter odločitev vsebinsko razložiti.

6.Predvsem pa ni upnik (pritožnik) tisti, ki bi moral za vsako od delitev natančno pojasniti, kaj je bilo v skladu s sklepi o razdelitvi poplačano glede na posamezno terjatev ločitvenih upnikov (kar je sicer upnik storil in je v tako zapleteni zadevi tudi smiselno oziroma celo potrebno, upravitelj pa ni opredeljeno razložil, zakaj tako poplačilo ni ustrezno), temveč je to dolžnost upravitelja (skupaj s substancirano opredelitvijo drugačnega stališča), pri tem pa ne more odpravljati morebitnih napak, ko so bile v skladu s pravnomočnimi sklepi o razdelitvi poleg zavarovanih terjatev upoštevane tudi nezavarovane terjatve kot tiste, ki se poplačajo v posamezni razdelitvi. Že v sklepu z dne 16. 1. 2024 je višje sodišče to pojasnilo. Tudi če sicer nezavarovane terjatve ne bi smele biti poplačane iz določene posebne stečajne mase, pa je o poplačilu teh terjatev že pravnomočno odločeno in s kasnejšim sklepom tega ni mogoče spremeniti (to je bilo ne nazadnje že pojasnjeno sodišču prve stopnje, ko je določene nepravilnosti na predlog upravitelja skušalo odpraviti z izdajo popravnega sklepa, in sicer v sklepu višjega sodišča Cst 351/2022 z dne 6. 12. 2022, zahteva za varstvo zakonitosti zoper ta sklep pa je bila zavrnjena s sklepom VSRS III Ips 17/2023 z dne 12. 12. 2023).

7.Razdelitve ni mogoče pravilno opraviti, če se prej ne razčisti, kaj in koliko je bilo poplačano v skladu s pravnomočnimi sklepi o razdelitvi (še posebej v tako zapleteni zadevi, ko gre za veliko število nepremičnin in ločitvenih pravic na drugih stvareh). Naloga upravitelja je, da tak pregled končno izdela, kot mu je bilo naloženo že s sklepom z dne 16. 1. 2024, pri čemer mora upoštevati vse razdelitve v tem postopku, tudi za druge delitve in drugim upnikom, saj morata posodobljeni seznam preizkušenih terjatev v smislu 72. člena ZFPPIPP in načrt razdelitve v smislu 371. člena ZFPPIPP vsebovati vse te podatke, skupaj s podatki o vloženih tožbah in uspehu ter prenehanju posameznih terjatev (in ločitvenih pravic) glede na izvedene postopke (skupaj s pojasnilom, ali so bile opravljene rezervacije ob posameznih delitvah). Še posebej je celoten seznam vseh že izvedenih poplačil pomemben v obravnavani zadevi, ko ne upravitelj ne sodišče prve stopnje ne sprejemata oziroma upoštevata pravnomočnih sklepov o razdelitvi, v katerih je pravnomočno odločeno, na račun katerih terjatev je bila opravljena posamezna razdelitev, pritožnik pa vztraja, da njegove terjatve niso v celoti poplačane in tudi ni bilo podlage za prenos posebne stečajne oziroma razdelitvene mase v splošno. Naloga sodišča prve stopnje pa je, da pred objavo načrta razdelitve pregleda, ali je upravitelj ravnal v skladu z naloženim, ob morebitnem ugovoru proti načrtu razdelitve pa o tem vsebinsko odloči. Čeprav glede zatrjevane dolžnosti oprave še ene delitve, na katero se sklicuje pritožnik, to ni stvar odločitve o obravnavani delitvi, pa bo podroben in pravilen seznam poplačil zagotovo v pomoč tudi pri ugotavljanju, ali je treba tudi tam opraviti najprej razdelitev posebne razdelitvene mase, ali pa je bil pritožnik že poplačan.

8.Pri tem je upravitelju zagotovo v pomoč tudi izjava upnika (pritožnika) o tem, kako je upošteval prejete zneske iz posamezne razdelitve, do katere pa se mora tudi vsebinsko opredeliti, zakaj se ne strinja z upoštevanjem poplačil. Upravitelj je tisti, ki je dolžan pripraviti poročilo o poplačilih, ne pa upnik (primerjaj 97. in 98. člen ZFPPIPP), sodišče pa je tisto, ki nato preveri, katero stališče je pravilno in o tem odloči, česar zagotovo ne more storiti na podlagi nesubstanciranih, celo pavšalnih navedb upravitelja, da so zavarovane terjatve poplačane v celoti. Le če bo upravitelj ravnal v skladu z obrazloženim, bo svoje obveznosti tudi pravilno izpolnil in s tem ne bo kršil svojih obveznosti. Kot je višje sodišče opozorilo že v sklepu z dne 14. 1. 2024, mora upnik (pritožnik) tudi pojasniti, ali je do poplačil terjatev prišlo tudi zunaj stečajnega postopka in kako je taka morebitna plačila upošteval.

9.Pritožba ima prav tudi glede upoštevanja stroškov, in sicer tako glede nasprotovanja stroškom „dela administracije, pridobivanje različnih dokumentov (geodetska, lokacijska informacija, ZK izpiski), pisarniškega materiala, bančni stroški, stroški PTT“ v višini 5.886,72 EUR kot glede stroškov rednega vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino v višini 35.580,73 EUR in stroškov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

10.Glede prvih so navedbe, za kakšne stroške dejansko gre, preveč pomanjkljive, da bi bilo mogoče ta del razdelitve sploh preizkusiti. Zaenkrat je videti, da gre delno tudi za stroške, ki so del nagrad upravitelja (npr. stroški pisarniškega materiala, pridobivanja določenih dokumentov), zato bo moral upravitelj tudi pojasniti, zakaj meni, da ne gre za takšne stroške. Prav tako je zaenkrat videti, da so ti stroški tudi močno pretirani.

11.Glede drugih je pritrditi pritožbi, da ni jasno, zakaj bi bili stroški upravljanja nepremičnin tako visoki, že upravitelj pa je v odgovoru na ugovor pojasnil, da v zvezi s tem razpolaga tudi s fakturami izvajalcev storitev, torej višine stroškov ne bo težko izkazati. Opozoriti pa velja, da so se že s prejšnjimi delitvami ti stroški delili v sorazmernem deležu, čemur pritožnik do sedaj ni nasprotoval.

12.Glede stroškov nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč je pritožnik podal konkretne navedbe, do katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Iz obravnavane razdelitvene mase je mogoče poravnati le tista nadomestila, ki se nanašajo na nepremičnine, katerih kupnina se deli v tej zadevi, pri čemer so bile za ta nadomestila izdane tudi odločbe, kot navaja že upravitelj v načrtu razdelitve. Iz odločb o odmeri tega nadomestila pa jasno izhaja, koliko znaša to nadomestilo za posamezno nepremičnino, ki ga je kot strošek ob tej delitvi dopustno upoštevati, o čemer bo moral (glede na spornost in še posebej ob upoštevanju, da je tudi pritožnik navedel, koliko bi to nadomestilo lahko največ znašalo) upravitelj podati točne navedbe in tudi predložiti odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, s katerimi bo strošek utemeljil. Glede teh stroškov tudi ni logično uveljavljanje, da bi se skupno nadomestilo za vse nepremičnine zaradi kakega razloga lahko upoštevalo v sorazmernem delu, kot to lahko velja za druge stroške.

13.Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Glede na neupoštevanje navodil iz sklepa z dne 16. 1. 2024 je višje sodišče odločilo, da se zadeva dodeli drugemu sodniku (356. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Navodila za nadaljnji postopek izhajajo iz že podane obrazložitve. Kršitev višje sodišče ni moglo samo odpraviti, saj mora svoje delo najprej pravilno opraviti upravitelj, upnikom pa je treba omogočiti tudi vložitev ugovora zoper načrt razdelitve, o čemer lahko nato odloča le sodišče prve stopnje, tega postopka pa niti ni mogoče izvesti pred sodiščem druge stopnje, saj bi bila s tem strankam odvzeta pravica do pravnega sredstva (tako do ugovora zoper načrt razdelitve kot do pritožbe zoper sklep o razdelitvi).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 97, 98, 226, 371

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.