Jedro

V postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora se ugotavlja le, v katero izmed obeh območij kmetijskih zemljišč je zemljišče uvrščeno z občinskim prostorskim aktom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka tožniku na podlagi 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) odmerila nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje pritličnega objekta na parc. št. 5507/1 k. o. ... v znesku 4.717,44 EUR, ki ga je dolžan plačati v 30 dneh od dokončnosti odločbe.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da je Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območne enote Nova Gorica, zaradi gradnje pritličnega objekta tlorisnih dimenzij 9,0 m x 7,8 m brez gradbenega dovoljenja izdal inšpekcijsko odločbo št. 06122-6887/2010-7207 z dne 8. 7. 2010. Tožnikove pripombe, da ne gre za najboljše kmetijsko zemljišče in da zemljišče ne spada na ekološko pomembno območje, prvostopenjski organ zavrača, ker je podlaga za izračun prostorski akt Mestne občine Nova Gorica. Osnova za izračun so podatki iz navedene inšpekcijske odločbe, višina nadomestila pa je izračunana na podlagi točkovanja objekta po kriterijih, ki jih določa Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njihovega plačila. Pri tem je organ prve stopnje za nezazidano zemljišče upošteval 160 točk, za prvo območje kmetijskih zemljišč 120 točk in za območje ohranjanja narave – območje Natura 2000 20 točk. Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil. Med drugim pojasnjuje, da je po prvem odstavku 157. člena ZGO-1 zavezanec za plačilo obravnavanega nadomestila investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje in da je inšpekcijska odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da je gradnja na navedenih zemljiščih nelegalna, pravnomočna. Pojasnjuje tudi, da na obravnavani lokaciji veljajo določbe Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica (v nadaljevanju PUP) in da gre za nezazidljivo zemljišče (160 točk), v območju najboljših kmetijskih zemljišč (120 točk), območju Natura 2000 (80 točk) in območju naravne vrednote državnega pomena (80 točk). Drugostopenjski organ ugotavlja, da bi bil izračun ob pravilnem točkovanju še višji od izpodbijanega.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je odmerjeni znesek previsok, saj da dejansko stanje parcele ni takšno, kot je to razvidno iz občinske planske dokumentacije, na oddelku za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica pa naj ne bi imeli posluha za reševanje težav občanov. Meni, da je treba spremeniti kategorijo zemljišča, ker ta ni prav določena in navaja, da je že pred 10 leti vložil zahtevo za spremembo namembnosti, zato prosi, da se na terenu ugotovi dejansko stanje. Navaja, da je bila parcela po pomoti umeščena v območje melioracijskega polja Črniče – Dolenje in da ni bila komasirana. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je v 157. členu ZGO-1 določeno kot druga sankcija nedovoljene gradnje, ki jo je dolžan plačati inšpekcijski zavezanec.

V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora izdana na podlagi odločbe o inšpekcijskih ukrepih, izrečenih na podlagi 152. člena ZGO-1, z dne 8. 7. 2010. Tožnik tej ugotovitvi ne nasprotuje, meni pa, da je znesek nadomestila previsok, ker naj bi bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje glede vrste in stopnje varovanja njegovega zemljišča. Pri tem ne oporeka ugotovitvi, da je njegovo zemljišče z Odlokom o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica (PUP) uvrščeno v prvo območje kmetijskih zemljišč.

Vrsta in stopnja varovanja zemljišča je kriterij, ki je opredeljen v 7. členu Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (v nadaljevanju Uredba) in za območje kmetijskih zemljišč določa vrednotenje s 120 točkami za zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo, in s 60 točkami zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. Območja so določena z občinskim prostorskim aktom, ki mora v skladu z drugim odstavkom 2. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) kmetijska zemljišča razvrstiti v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in v območja ostalih kmetijskih zemljišč. V postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora se torej ugotavlja le, v katero izmed obeh območij kmetijskih zemljišč je zemljišče uvrščeno z občinskim prostorskim aktom.

Po navedenem je torej neutemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da organ pri izračunu nadomestila ne bi smel upoštevati razvrstitve po PUP, temveč dejansko stanje zemljišča. Okoliščina, da zemljišče ni bilo komasirano in dejstvo, da tožnik zanj plačuje nadomestilo za kritje stroškov vzdrževalnih del na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih, pa sama po sebi ne zadoščata za utemeljitev, da je to zemljišče s prostorskim aktom nezakonito razvrščeno v prvo območje kmetijskih zemljišč.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).